Knjižnica Ormož popestrila popoldan z odprtjem razstave ormoških čipk in z vinskimi zgodbami z Bojanom Kobalom

V četrtek, 12. decembra, se je v Knjižnici Ormož pričelo praznično vzdušje z odprtjem razstave čudovitih ormoških čipk, z degustacijo vin in z njimi povezanimi zgodbami enologa Bojana Kobala.

Ljubiteljsko ukvarjanje z ročnimi deli je v našem lokalnem okolju močno prisotno. Ustvarjalci se lotevajo različnih dejavnosti, od pletenja košar, kvačkanja, vezenja, izdelovanja rož iz krep papirja do najrazličnejših izdelkov iz gline, ličja, slame in lesa. Najmanj poznana pa je spretnost klekljanja, čeprav je čipka pri nas zelo cenjen izdelek.

Ker je čipka očarala marsikatero ljubiteljico ročnih del, je Knjižnica Ormož, s finančno podporo Andragoškega centra Slovenije in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, organizirala študijski krožek klekljanja. Ustvarjalke ormoških čipk so svojo zgodbo s klekljanjem začele v letu 2016 pod mentorstvom Silvestre Horvat, rojene Gorenjke, ki se je že v mladih letih preselila v naše kraje. Svoje znanje in veščine klekljanja je z veseljem prenesla na naše vedoželjne udeleženke in udeležence. Študijski krožek je potekal enkrat tedensko po več ur od novembra 2016 do marca 2017. Veščina klekljanja zahteva zbranost, natančnost in predvsem veliko časa ter veliko količino potrpljenja in vztrajnosti. Večina udeleženk študijskega krožka, ki so se takrat naučile klekljati, ustvarjajo še danes. Njihovi razstavljeni izdelki iz čipk so osupnili obiskovalce, na kar so ustvarjalke Marta Habjanič, Ivanka Hergula, Silvestra Horvat, Ingrid Kociper, Dragica Orešnik in Majda Štampar lahko zelo ponosne.

V nadaljevanju je sledila degustacija vin iz vinske kleti Kobal Wines, pri čemer nam je eden najbolj prepoznavnih in cenjenih slovenskih enologov, Bojan Kobal, pričaral lep večer z zanimivimi zgodbami o posamezni sorti vina in njegovih spominov na sam začetek vinarstva v Halozah.

Bojan Kobal je bil do leta 2015 glavni enolog Ptujske kleti. Po 13. letih se mu je porodila želja po pridelovanju lastnega vina. Tako je svojo samostojno pot v vinarstvu pričel v letu 2016 s svojo blagovno znamko Kobal Wines. Sprva je kupil 26 hektarjev veliko posestvo s čudovitimi haloškimi vinogradi, ki so ga imeli v lasti grofje Ulm. Trenutno obdeluje 40 hektarjev vinogradov, ki so večinoma v lasti kooperantov. V bližnji prihodnosti napoveduje, da bodo v kleti pridelali okrog sto tisoč litrov vina. Njegovo vino je prejelo številne pohvale, med drugim tudi v elitni vinski reviji Decanter, kjer so ga poimenovali kot »kralja sauvignonov«.

Kakovost njegovih vin, ki smo jih pokušali, ne temelji le na dobrem vinarskem znanju ampak tudi na samem rastišču vinske trte. Sam pravi, da so Haloze odlično rastišče, saj ga pokrivajo lapornata tla, pri čemer se rodovitna zemlja izpira v spodnje plasti tal, iz katerih korenine vinskih trt črpajo pomembne minerale za njihovo rast. Njegova vina so tako proizvod izvrstnega rastišča in 35 let stare vinske trte, ki dajeta vinu poseben okus. Na sam okus vina vpliva tudi vsebnost mineralov, ki se s postopkom štiriindvajset in več urne hladne maceracije še posebej poudari.

Bojan Kobal nam je za pokušino predstavil 5 sort vina, in sicer penino rose, ki je odlična izbira ob praznovanju novega leta, kakor tudi različnih poslovnih in zasebnih praznovanjih. Pri tem nas je opomnil, da vino rose ni mešanica rdečega in belega grozdja, ampak je pridelano iz rdečega grozdja sorte modra frankinja. Penina rose ima čudovito sadno aromo, ki se prilega ob dobrem zajtrku z jagodami in malinami. V nadaljevanju smo pokušali še suha vina kot so šipon, sauvignon in shardonnay. Za konec smo si privoščili še dva predstavnika polsladkih vin, traminca in rumenega muškata, ki sta navdušila predvsem nežnejši spol.

Jana Petek 
Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož