Pri nabavi smrečice upoštevajte priporočila, pri nabiranju mahov pa veljajo omejitve

Bližajo se božično novoletni prazniki in z njimi okraševanje smrečic. Zavod za gozdove Slovenije ob tej priložnosti vsako leto pripravi priporočila glede okrasnih drevesc iz gozdov, ki jih objavljamo v nadaljevanju.

Posekana gozdna drevesca iz slovenskih gozdov, namenjena za okras in praznovanje, morajo biti v letošnjem decembru med prevozom in med prodajo označena z nalepko svetlo modre barve, na kateri je letnica 2019. Pridobivanje okrasnih drevesc iz gozdnih površin usmerja Zavod za gozdove Slovenije na gozdu in naravi prijazen način, ki ne povzroča škode v gozdovih. Z nalepko morajo biti označena tudi gozdna drevesca, pridobljena iz nasadov okrasnih drevesc na kmetijskih površinah v Sloveniji.

Kaj so okrasna drevesca in kako jih pravilno pridobimo?

Okrasna drevesca so po zakonu o gozdovih posekana gozdna drevesca, namenjena za okras ali praznovanje. Najpogosteje se za okrasna drevesca pridobiva drevesca smreke, redkeje jelke in bora. Lastniki gozdov pridobijo nalepke na Zavodu za gozdove Slovenije skupaj z odločbo, v kateri so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. Manjše število nalepk (do 25) dobijo brezplačno, za večje število morajo odšteti po 27 centov na nalepko. Nadzor nad pridobivanjem okrasnih drevesc vrši gozdarska inšpekcija.

Brez nalepke so na tržišču lahko okrasna drevesca iz uvoza, okrasna drevesca v lončkih ter drevesca drevesnih vrst, ki v naših gozdovih niso domača. To so na primer kavkaške jelke in srebrne oz. bodeče smreke. Prodajalci morajo imeti pri sebi ustrezen dokument, ki dokazuje izvor drevesc. Za drevesca, pridobljena v gozdu, je to odločba za pridobivanje okrasnih dreves, ki jo izda Zavod.

Omejitve so postavljene tudi za nabiranje mahov, ki se v tem času uporabljajo za postavitev jaslic. Tega lahko pridobivamo v gozdu v omejenih količinah (do 2 kg), tako da na eni površini odvzamemo največ petino vsega mahu.

Večinoma se smrečice za okras pridobiva iz zaraščajočih se kmetijskih površin, s površin pod daljnovodi in na cestnih brežinah ter z namenskih nasadov na kmetijskih površinah. V zadnjih letih so se zaradi naravnih ujm v Sloveniji površine gozdov, ki so v fazi pomlajevanja, zelo povečale. K temu so veliko prispevale vremenske ujme in prenamnožitve škodljivcev, ki so v preteklih letih poškodovale gozdove v večjem delu Slovenije. Gozdarji usmerjajo razvoj teh mladih gozdov k naravnejši drevesni sestavi, kar zagotavlja razvoj stabilnejšega, pred poškodbami po naravnih ujmah in škodljivcih bolj odpornega gozda. Veliko smrečic tako lahko pridobimo tudi ob ukrepih redčenja pregostega mladega gozda na pomlajenih površinah.

Kam z odsluženimi okrasnimi drevesci?

Po gozdnih robovih v bližini naselij zadnja leta opažajo vedno več odvrženih novoletnih jelk. Zato prosijo, da, ko bodo drevesca odslužila svojemu namenu, le ta razrežete in odložite v zabojnike za organske odpadke, ali pa jih skurite v pečeh. Odlaganje odsluženih okrasnih drevesc v naravo namreč predstavlja nevarnost za vnos bolezni v gozd. Odsluženih okrasnih drevesc iz lončkov v gozd ni dovoljeno saditi.

Naravna okrasna drevesca so iz okoljskega vidika najprimernejša

Na trgu je velika ponudba okrasnih drevesc negozdnih drevesnih vrst, npr. kavkaške jelke in srebrne oziroma bodeče smreke. Ta drevesca pridejo na trg večinoma iz nasadov iz drugih držav članic Evropske skupnosti. Iz vidika varstva gozdov zlasti okrasne jelke, pridelane v državah severne Evrope, predstavljajo grožnjo našemu gozdu. Skupaj z okrasnimi drevesi jelke se v Slovenijo lahko zanesejo bolezni, ki bi v primeru razširitve na rastoče jelke povzročile večjo škodo v naših gozdovih in parkih. Taka bolezen je sušica jelovih poganjkov, ki je po sedaj znanih podatkih razširjena v nasadih božičnih drevesc v državah Severne Evrope in v Veliki Britaniji.

Zato v Zavodu za gozdove Slovenije spodbujajo nakup naravnih, v Sloveniji pridelanih okrasnih drevesc. Domača okrasna drevesca so pridelana na način, ki najmanj škoduje našemu življenjskemu okolju, upoštevajoč način pridelave ter prevoz na tržišče. S stališča ogljičnega odtisa in emisij CO2 so na ustrezen nadzorovan način posekane naravne smrečice ogljično nevtralne - ob sežigu uporabljenih drevesc se sprosti toliko CO2, kot ga je drevo vezalo tekom svoje rasti. To pa ne velja za gojene smreke, kjer v proizvodnji nastanejo določeni viški CO2, sploh pa ne za umetna drevesca, kjer je zaradi uporabe umetnih materialov ogljični odtis zelo velik. Uporaba navadne smreke, pridobljene iz lokalnega gozda v skladu z usmeritvami ZGS, je naravi najbolj prijazna oblika novoletne okrasitve z drevesci. Če drevesca izvirajo iz redčenj pregostega mladovja v gozdu, ima njihovo pridobivanje celo ugoden vpliv na gozdove, ki jih s tem negujemo.

Poraba domačih okrasnih drevesc pada

Poraba domačih okrasnih drevesc kljub temu še vedno pada - v daljšem obdobju je razvidno zmanjševanje povpraševanja po nalepkah. Po letih so tako izdali približno 58.000 nalepk v letu 2000, 38.000 nalepk v letu 2005, 30.000 nalepk v letu 2010 in 27.000 nalepk v letu 2015. V letu 2018 so lastnikom gozdov in lastnikom oz. najemnikom namenskih zemljišč za pridelavo okrasnih drevesc izdali 21.500 nalepk in sicer na podlagi 424 odločb o določitvi usmeritev in pogojev za pridobivanje okrasnih dreves. Največ okrasnih gozdnih drevesc na trg prihaja iz kočevskega območja.