Digitalno srečanje mladinskega sektorja 2020

Urad RS za mladino je z Nacionalno agencijo Movit, Mladinskim svetom Slovenije in Mladinsko mrežo MaMa v začetku meseca aprila 2020 organiziral digitalno srečanje mladinskega sektorja. Udeležilo se ga je 75 predstavnikov mladinskih organizacij v mladinskem sektorju, med drugim tudi iz Prlekije - predstavnica Mladinskega sveta Ljutomer. Srečanje je potekalo z namenom izmenjave mnenj in izkušenj povezanih z delom organizacij in izvajanjem mladinskega dela v času epidemije, v naslednjih treh delih:

1. Pozdravni nagovor
2. Delo/izmenjava mnenj po skupinah
3. Povzetek vsebine dela po skupinah, zahvala in povabilo na naslednje srečanje

Vse udeležence digitalnega srečanja so pozdravili Tin Kampl, direktor Urada RS za mladino, in Uroš Skrinar, direktor Nacionalne agencije Movit, ter Anja Fortuna, predsednica Mladinskega sveta Slovenije. Na samem začetku so bila podana navodila in pravila sodelovanja na neformalnem srečanju, predstavljen je bil potek srečanja. Tin Kampl je pozval udeležence naj postavljajo vprašanja in izpolnjeno anketni vprašalnik, ki bo v bodoče služil kot pomoč pri usmeritvi razvoja dela. Uroš Skrinar je poudaril, da rešujejo vsak primer povezan z Evropsko solidarnostno enoto ali Erasmus + posebej, nemoteno pa teče zaključevanje končnih poročil že izvedenih projektov. Drugi prijavni rok za prijavo projektov je podaljšan na 7. maj 2020, 7. aprila 2020 pa je za bodoče prijavitelje projektov potekal tudi informativni dan, kjer je bilo podanih več informacij glede usmeritev izvajanja projektov glede na situacijo - epidemijo.

V naslednjem delu je program udeležence avtomatsko preusmeril v skupine, kjer so si člani skupin izmenjali mnenja, spregovorili so o novih predlogih, izzivih in morebitnih vprašanjih. Udeleženci smo lahko predstavili delo organizacije, katere predstavniki smo, nato pa smo se pogovorili o situaciji, v kateri smo se znašli, ter oblikovali mnenje, ki ga želimo sporočiti preostalim udeležencem. Sklepe skupin je vsak posamezen zapisnikar skupine posredoval tudi na uradni mail URSM. Vodja vsake skupine je poročal o delu skupine, vprašanja - navedena v nadaljevanju, ki so bila postavljena na srečanju pa bodo odgovorjena na prihodnjih srečanjih.

Vsebina razprav v skupinah je bila usmerjena predvsem na naslednja področja in dileme:

• Največ govora je bilo o težavah in izzivih, s katerimi se mladinske organizacije trenutno srečujejo.
• Vprašanja, ki so se pri udeležencih pojavljala, so se pretežno nanašala na finančno likvidnost (kako zagotavljati plače idr.) in so povezana s projekti, ki so se izvajali, (npr. kako je s preostalimi izplačili po posamezen oddanem zaključnem poročilu). Pojavljajo se vprašanja kaj storiti v bodoče z zaposlenimi v organizacijah, saj denarja za nakazila plač ni, posledično bo verjetno žal prišlo do odpovedi pogodb o zaposlitvi. Nejasnosti so tudi v zvezi z ukrepi kot so čakanje na delo za zaposlene v NVO (CNVOS je na temo interventnega zakona in možnosti čakanja na delo za NVO objavil predavanje na svojo spletno stran). Pojavilo pa se je tudi vprašanje kako je s hostli in povrnitvijo stroškov hostlom, kateri so namestitve oddali v zdravstvene namene.
• Organizacije so opozarjale tudi na pomanjkljivo komuniciranje z odločevalci projektov.
• Pojavila se je tudi dilema, kako izvajati prostovoljno delo, saj prostovoljcev ni mogoče na enak način kot prej, poslati med ljudi. Hkrati pa je aktualno pomanjkanje pristnega stika, predvsem pri ranljivih skupinah, ter bojazen za dodatno diskriminacijo in izključevanje.
• Večina organizacij je svoje delo prenesla na splet. Preko spleta tako na primer še naprej izvajajo učno pomoč. Organizacije poudarjajo, da je pomembno da na spletu ohranimo tudi zabavne vsebine kot so spletni natečaji. Postavilo se je tudi vprašanje glede dokazovanja prisotnosti za delavnice, ki se izvajajo ( za URSM). Nekatere organizacije se sprašujejo ali je sedaj to naša prihodnost, spet druge pa v tem vidijo novo tržno nišo - na primer Digitalni mladinski centri. 
• Pojavlja se vprašanje - kaj dejansko trenutna situacija pomeni za mlade.
• Organizacije so izpostavile tudi, da je na ta čas treba gledati tudi iz vidika priložnosti - razvoj digitalnega dela, povečanje videovsebin, blogov, sedaj je več časa za načrtovanje, strateško delo.
• O primerih dobrih praks trenutno še ne moremo govoriti, lahko pa govorimo o primerih dobrih izzivov. Pohvaljena je bila tudi ažurnost mladinskih organizacij.

Skupine so si enotne, da je občutek negotovosti neprijeten, nihče namreč nima odgovorov na zastavljena vprašanja. Zavedamo pa se, da je potrebno trenutno nekoliko počakati, da bodo stvari bolj jasne. Zaključili smo s povabilom na naslednje srečanje, kjer upamo, da bodo naša vprašanja dobila tudi odgovore.

Katja Marinič, mladinska delavka Mladinskega sveta Ljutomer