Pogovor s slikarko Terezijo Zadravec

Nedavno je bila v prostorih Mladinskega centra Prlekije razstava AKRIL, slikarke Terezije Zadravec. Razstavljala je slike iz narave in portrete. Mladinski center Prlekije je ob koncu razstave v dar od avtorice dobil eno sliko, dve pa so sponzorirali za pomoč avtorici za lažje nadaljevanje njenega umetniškega ustvarjanja.

Ob koncu razstave so v Mladinskem centru Prlekije z avtorico opravili kratek intervju.

Od kod prihajate?

Doma sem iz Gibine, od leta 1971 pa živim na Podgradju. 

Kdaj ste začeli s slikanjem?

Slikati sem začela že kot otrok, vendar so to bile še otroške risbice. Takrat sem slikala še s temperami. Bila sem nadarjena in že v rosnih letih sem začela dobivati nagrade ter se udeleževati raznih likovnih tekmovanj. Kot učenka 4. razreda sem se že udeležila tekmovanja v Mariboru.

Kdaj najraje ustvarjate?

Ustvarjam, ko sem razpoložena, v eni mali sobici ali tudi kje drugje. Ker imam slikarsko stojalo se lahko tudi selim in izbiram najboljši prostor, kjer imam svoj mir za ustvarjanje. Največkrat slikam po svoji domišljiji. Ko je možno slikam tudi v naravi, vendar je z akrilnimi barvami težko, ker se zelo hitro sušijo.

Slikate samo z akrilnimi barvami ali uporabljate še kakšne druge tehnike?

Sedaj slikam samo z akrilom, v preteklosti sem poskusila risati na različne podlage, vendar mi niso ustrezale. Najprej si narišem osnovno barvo, šele nato začnem ustvarjati pravo temo slike, ki sem si jo zamislila. Včasih slikam tudi po fotografijah. Poskusila sem tudi s portreti, vendar jih nisem naredila veliko.

Ali ljudje vedo ceniti vaše delo?

Ne preveč oziroma odvisno od posameznika. Za večino lahko rečem, da me kar cenijo.

Se vključujete tudi v kakšne sekcije ali društva?

Ja. Že več kot 35 let sem članica Likovne sekcije »Silvo Prelog« iz Ljutomera. Delujem tudi v likovni sekciji DU Pomurja. Zelo rada se udeležujem tudi likovnih kolonij.

Ste dobitnica veliko priznanj in nagrad. Nam lahko poveste na katero ste najbolj ponosni?

Najbolj sem ponosna na zlato značko, ki sem jo dobila za 35 let slikanja. Zelo rada pa pokažem tudi 19 priznanj, ki sem jih dobila na državni in mednarodni ravni. To so priznanja za sodelovanje na razstavah in kolonijah v Pomurju in tudi širše.

Imate naslednika/co, ki bo nadaljeval vaše umetniško ustvarjanje?

Zelo sem vesela, da imam vnukinjo Saro, ki se ukvarja z grafiko, kolikor ji seveda čas dopušča.

Najlepša hvala, da ste si vzeli čas za nas. 
Veseli nas, da smo vas spoznali in upamo, da nas še kaj obiščete ter nam še kdaj predstavite vaše delo. 

Za konec še misel, ki najlepše opiše gospo Terezijo: 
VEDRA GOSPA, ODPRTEGA DUHA IN DOBREGA SRCA.

Intervju izvedla: Alenčica Studnička
Foto: Tamara Brumen