»Poročim se s punco, ki ima traktor. Slika traktorja zaželena.«

V četrtek, 11. junija, so po terasi slaščičarne Flo Cukeraj odmevale naslednje besede: »Tebe je meni moja borba dala« in »Poročim se s punco, ki ima traktor. Slika traktorja zaželena.« Zorka, ki jo igra Vesna Anđelković, nas je zabavala z najnovejšo monokomedijo Ljubezenski oglas. Igra je bila otvoritev tovrstnih dogodkov skozi celotno poletje, ki jih prirejata Splošna knjižnica Ljutomer in slaščičarna Flo Cukeraj.

V nadaljevanju sledi pogovor z igralko Vesno Anđelković, profesionalno igralko z večletnimi izkušnjami na področju poučevanja igre.

Kako vas je pot vodila v Slovenijo?

Gledališče v Beogradu, v katerem sem delovala, se je zaprlo, ker je bil moj direktor nasprotno politično opredeljen kot takratna politična struja v Srbiji. Vsi smo si potem morali najti novo mesto v tem svetu. Rodila sem lepega fantka in sem se odločila za novo življenje, novo gledališče, novo državo in to je bila Slovenija.

So bili začetki v novi državi z novim jezikom težki?

V Slovenijo sem prišla preko Ministrstva za kulturo. Začela sem z medkulturnim dialogom in nadaljevala kot pedagoginja igre, kar mi je odlično ustrezalo. Pedagoško delo še dandanes opravljam v Pionirskem domu v Ljubljani. Nekateri moji učenci so postali uspešni igralci in študentje igre v Los Angelesu.
Moje prve vloge v Sloveniji so bili krajši monologi, nastopi na različnih prireditvah. Uspešna je bila monokomedija Ljubezen na leskovački način. Tako je Ljubezenski oglas v bistvu 2. del.

Na kakšen način pristopate k delu z otroci?

Veliko se ukvarjamo z improvizacijo, združila sem različne programe in jih prilagodila otrokom. Lahko rečem, da imam univerzalen program in sem hvaležna, da svoje znanje prenašam na mlajšo generacijo. Njihov razvoj je viden iz rasti samozavesti, izboljšanja samopodobe, koncentracije, govornega napredka. Krst na Savici je bil najboljši program, ki so ga moji učenci priredili letos za Prešernov praznik. Ponosna sem, da v slovenskem jeziku ponovno berem Skahespearja, Čehova ... Vedno rečem, da jim sposobnosti, ki jih pridobivajo z mano, lahko koristijo v šoli, na zmenku.

Ste tudi vi kdaj izkoristili svoje igralsko znanje v osebnem življenju?

Vedno povem, da gre za neko dilemo med dati sebe v vlogo oziroma dati vlogo vase. Vse te pregovore, ki so v veljavi, seveda uporabim v osebnem življenju. Danes sem sicer imela izredno veliko tremo, tako da mi niso pomagale niti vaje za koncentracijo. Karantena, pet kilogramov več, publika, ki je dihala z mano ... Vse je bilo isto, ampak vseeno drugače.

Danes je aktualna vaša komedija Ljubezenski oglas. Je tako kot igra in režija, tudi scenarij vaše samostojno delo?

Ne, besedilo za predstavo je napisal Vasko Polič. Njegova besedila so ljubezenska, erotična - enako kot v moji predstavi. Včasih je bil sodnik, od tod ta lik tožilca v moji predstavi. Vasko je besedilo napisal v sedmih dneh, takoj po ogledu prvega dela moje predstave - Ljubezen po leskovačko. Po enem tednu mi je predal rokopis besedila in to je bilo to.

Od kod ideja in navdih za scenarije?

Največ iz svojih korenin, ker igram južnjakinjo iz Juga, v Sloveniji pa je južnjaška tema vedno aktualna. Združila sem južnjaško temo s punco v letih, ki išče moškega oziroma kakor bi v Srbiji rekli: »Birala Birka pa našla ćorava Mirka«. Iz realnega življenja pa sem povlekla asociacije. Vse te zadržke, blokade, ki sem jih imela kot nekdo, ki pride z novim jezikom, saj še vedno na odru razmišljam v svojem jeziku.

Zakaj je monokomedija vaša najbolj priljubljena oblika gledališča?

Jaz hočem publiko, ki bi zajela vse - od 7. do 107. leta starosti. Da je tema aktualna, da je edukativna, da se mladi kaj naučijo, da se vsi v nekom prepoznamo. In ko se hočem pošaliti, ali pohecati, rečem, da imam rada monokomefojo, ker sem kot krava na livadi. Pustite me in vse hočem popasti sama. Lačna sem gledališča. Biti sama na odru mi je v užitek. Rada delam tudi v skupini, ampak v skupinskem delu razmišljam, da ne smem zamočiti, razmišljam o soigralcih. V monokomediji sem prosta in svobodna.

Rekli ste, da vas je bilo strah post-karantenskega nastopa.

Ne morem vam povedati! Po 90 dneh brez nastopanja mi je bilo kot da sem prvič stopila na oder. Pa plošče niso čisto ravne in so se mi pete zatikale. Cela sem bila kot sem iz jekla. Bilo mi je kot da grem prvič na sprejemni izpit za igro in ne vem, če bom sprejeta. Ampak naredili smo preboj. Skupaj.

Bi našim bralcem namenili kakšno misel za na konec?

Zdaj smo prebili led. Začelo se je in naj se nikoli več ne ustavi.

Prvotni dogovor o uprizoritvi monokomedije Ljubezenski oglas je nastal že za mesec april. Čas koronavirusa je prvotne načrte spremenil. Vesna Laissani, direktorica Splošne knjižnice Ljutomer, pravi, da so prvi vtisi več kot odlični. V prihodnje si s svojo ekipo želijo večkrat prirediti tovrstne prireditve, saj opažajo, da ljudje rabimo sprostitev in dobro mero smeha.

Florjana Kastelic, lastnica slaščičarne Flo Cukeraj, je poletni maraton kulturnih in umetniških udejstvovanj ob kavi in sladkih dobrotah odprtla z naslednjimi besedami: "Svoji ustvarjalnici pravim kar Plac. Plac s karakterjem, kar je odraz mene, ki pogrešam sproščeno druženje srednje in starejše generacije. Generacije, ki se še pogovarja. Pri meni bomo gostili slovenske avtorje poezije, leposlovja in drugih zvrsti pisane besede. Kadar jih ne bo naokoli, boste lahko iz polic zagrabili kakšno knjigo ali celo zaigrali na domačem klavirju, če seveda znate. Prijetno družbo podobno čutečih bomo zbirali okoli gledaliških in glasbenih dogodkov, vrteli pa se bodo tudi zelo, zelo stari filmi. Prisrčno vabljeni." Informacijam lahko sledite na Facebook ali Instagram strani.

Foto: Kristina Žižek