Pljučni rak v senci koronavirusa, zaradi česar bo veliko ljudi do zdravnika prišlo prepozno

Ob koronavirusu ne smemo pozabiti na ostale bolezni. Vse bolj zaskrbljujoče številke nakazujejo, da število obolelih za pljučnim rakom postopoma narašča, tako po obolevnosti kot umrljivosti pa prednjačijo moški, ki zaradi svoje moške narave o svojih problemih neradi govorijo in se prepozno odločijo za obisk zdravnika. V ta namen je Slovensko onkološko društvo za moške OnkoMan minulo soboto združilo moči z Zvezo študentov medicine Slovenije, Društvom študentov medicine Maribor, Društvom študentov medicine Slovenije in Društvom študentov farmacije Slovenije ter pod sloganom »Ne izdihni, navdihni« skupaj opozarjalo na vse večjo problematiko pljučnega raka.

Kolesarska akcija z dobrim namenom se je začela že v zgodnjih jutranjih urah v Ljubljani, kjer je kolesarje pozdravila asist. dr. Martina Vrankar, dr. med., vodja tima za zdravljenje pljučnega raka na Onkološkem inštitutu, ki je izpostavila problematiko te bolezni, statistiko obolevnosti in uspešnost zdravljenja. Iz Ljubljane so člani društva OnkoMan, podporniki in študentje krenili do Univerzitetne klinike za pljučne bolezni na Golniku, kjer jih je pozdravila doc. dr. Mateja Marc Malovrh, dr. med., ki je opozorila na problematiko kajenja, ki je pri osmih do devetih od desetih osebah s pljučnim rakom vzrok za razvoj te bolezni. Spregovorila je tudi o smiselnosti uvedbe presejalnega programa za iskanje pljučnega raka in poudarila pomen akcij, ki ozaveščajo o tej bolezni. Pot so kolesarji nato nadaljevali proti Trojanam in naprej proti Žalcu, po dnevu kolesarjenja in ozaveščanja pa je dvajset kolesarjev, ki so uspešno prekolesarili celotno pot, prispelo na cilj v Mariboru, kjer jih je sprejela dr. Nataša Pulko, spec. radioterapije in onkologije, iz oddelka za onkologijo na UKC Maribor.

Zakaj so za širjenje sporočila o problematiki pljučnega raka izbrali prav kolesarjenje, pojasnjuje Gregor Pirc, predsednik društva OnkoMan: »Fantje smo že v preteklosti veliko kolesarili. V petih dneh smo prekolesarili Slovenijo, kolesarili smo 24 ur brez prekinitve, zmogli več posameznih kolesarskih podvigov, uspeli pa smo tudi premagati razdaljo od Goričkega do Pirana, ki smo jo skupaj s paraolimpijcem Galom Jakičem osvojili v 24. urah. Naš namen je bil, da po vzoru Lancea Armstronga ljudem pokažemo in dokažemo, da se tudi po bolezni da zelo kvalitetno živeti, nekateri pravijo, da je njihovo življenje še boljše kot prej. To tradicijo nadaljujemo tudi z letošnjo akcijo NE IZDIHNI, NAVDIHNI.«

Zaradi koronavirusa bo veliko ljudi do zdravnika prišlo prepozno

K zgodnjemu odkrivanju rakavih obolenj pa niso pripomogle razmere v času epidemije COVID-19, kar izpostavlja tudi doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med, strokovna vodja društva OnkoMan: »Rak pljuč je še vedno ubijalec številka ena med vsemi raki. Zaradi tega smo se v letošnjem letu v društvu OnkoMan odločili večino naših dejavnosti posvetiti ozaveščanju o njem. Žal smo morali zaradi virusa COVID-19 skoraj vse naše dejavnosti odpovedati. Kljub temu in ravno zaradi tega se še bolj zavedamo, da so naši bolniki v dani situaciji še na slabšem. Zakaj? Ljudje težje pridejo do zdravnika, pravočasne in ustrezne diagnostike ter zdravljenja, zato pričakujemo, da bo v naslednjih mesecih situacija na področju pljučnega raka porazna. Veliko ljudi bo do zdravnika prišlo prepozno, to pomeni v fazi, ko rak pljuč ni več ozdravljiv.« Dr. Rajer še dodaja, da so s sobotno kolesarsko akcijo želeli opozoriti, da druge bolezni ob koronavirusu niso izginile, ampak nas še vedno ogrožajo: »Za en dan smo pozabili na COVID-19 in se vsi skupaj posvetili pljučnemu raku. ONKOMANI in ONKOMANKE obljubljamo, da se bomo še naprej trudili izvajati naše poslanstvo - ozaveščanje, opogumljanje in reševanje življenj.«

S tem, da se v času koronakrize vse preveč pozablja na ostale bolezni se strinjajo tudi v društvu OnkoMan. »Za pljučnim rakom v Sloveniji zboli več kot 1.500 ljudi, umre pa jih 1.200. Številke preživetja bi lahko močno izboljšali, če bi poslušali svoje telo in zbrali pogum, da obiščemo zdravnika takrat, ko je to potrebno. Zato želimo z letošnjo akcijo navdihniti ljudi, da storijo nekaj zase in svoje bližnje. Kajti če bomo pravočasno odreagirali, bo danes in bo jutri. Če ne, bo samo še danes, jutri ne več,« dodaja Gregor Pirc.

Pljučni rak, tihi ubijalec

Statistike obolenj pljučnega raka postajajo vse bolj zaskrbljujoče. Za pljučnim rakom je v letu 2016 zbolelo 1.521 ljudi, in sicer 966 moških in 555 žensk, umrlo pa je 814 moških in 392 žensk. »Rak pljuč je v Sloveniji četrto najpogostejše diagnosticirano rakovo obolenje (OI Ljubljana), a kljub njegovi pogostosti ostaja spregledan. Pri reševanju te problematike se nam zdi ključno ozaveščanje ljudi o škodljivih dejavnikih, ki lahko vodijo v nastanek raka pljuč, tukaj je seveda na prvem mestu kajenje, poleg njega pa so pomembni škodljivi dejavniki še azbest, težke kovine in radon. Poleg ozaveščanja pa je izrednega pomena zgodnje odkrivanje obolenja v populaciji, saj pravočasna diagnoza in zdravljenje boljše vplivata na možnost ozdravitve,« poudarja Katja Sever, podpredsednica za Zunanje zadeve Društva študentov medicine Maribor.

Akcijo so podprli tudi v Društvu študentov medicine Slovenije, v katerem vsakoletno organizirajo onkološki kongres. »Izjemno pomembno se nam zdi ozaveščati o tej temi ter tako omogočiti posameznikom, da se seznanijo z dejavniki tveganja, in omogočiti, da se ljudje znajo spopasti z boleznijo, tako svojo kot pri svojcih,« pojasnjuje Aleksandra Mikić, predsednica društva.

Ozaveščanje o tej pereči temi bodo v društvu nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih. Spremljajte njihova prizadevanja na www.facebook.com/onkoman.si, za več informacij o društvu pa obiščite: www.onkoman.si.

Foto: Gašper Kralj