Kulturna dediščina in spomenik lokalnega pomena nam klavrno propada
Na gradu oz. vinogradniškem dvorcu v Železnih Dverih so se pred leti pojavile velike razpoke, v minulih tednih pa se je okno na sredi zidu tudi povsem zrušilo in odpadlo, tako da tam sedaj zeva velika luknja.
Okno je v celoti iz zidu izpadlo
Leta 2018 se se na gradu oz. vinogradniškem dvorcu v Železnih Dverih pojavile velike razpoke, takrat zaradi posedanja terena na razmočenih in mehkih tleh zaradi obilnega deževja in taljenja snega. Posebej velike razpoke, široke tudi več kot deset centimetrov so se pojavile na južni steni gradu, kjer je obstajala tudi nevarnost, da se zid povsem zruši. Takrat so nato okoli celotnega gradu postavili ograjo ter napise, ki prepovedujejo vstop zaradi nevarnosti rušenja. A se od takrat ni nič spremenilo, v minulih tednih se je tako okno na sredi zidu tudi povsem zrušilo in odpadlo iz zidu, ki je tudi v celoti že deformiran. Sredi zidu tako sedaj zeva velika luknja.
Kulturna dediščina in spomenik lokalnega pomena
Mogočno visokopritlično baročno poslopje s tlorisom v obliki črke L je bilo sicer zgrajeno po letu 1751 na mestu starejše stavbe. Okenske odprtine imajo kamnite profilirane obrobe in karnize, veža je križno obokana. Zgradba je bila decembra 1996 vpisana v register kulturne dediščine Republike Slovenije in je tudi spomenik lokalnega pomena razglašen z Odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena v občini Ljutomer, februarja 2008.
Poslopje ime devet okenskih osi na zunanji fasadi, po štiri in šest osi na dvoriščnih ter štiri in tri osi na obeh bočnih fasadah. Okenske odprtine imajo kamnite profilirane obrobe s karnizi, kletne odprtine pa so prečno pravokotne, zamrežene in imajo prav tako kamnite obrobe. Podstrešni venec je konkaven, veža v notranjščini ima križni obok. Vinogradniški dvorec Železne Dveri je postavil admontski opat Lenart Ofner po letu 1751. Prednico sedanje stavbe pa nam kaže Vischerjeva grafika že ob koncu 17. stoletja. Poslopje, ki karakteristično obvladuje svojo okolico, je lep primer baročne vinske pristave, pomembno pa je tudi kot eno najstarejših posvetnih stavb širšega območja in s svojim imenom simbol vinogradništva tega območja.
Nekdanja Göringova rezidenca
Starejši prebivalci o tem gradu znajo povedati tudi marsikaj zanimivega. Tako nam je, danes žal že pokojni Milan Belec, domačin iz Železnih Dveri pred leti povedal: "Göringova rezidenca je malo znana širši okolici. Med drugo svetovno vojno so za ta dvorec skrbeli nemški vojaki. Iz Ljutomera so napeljali telefonsko povezavo, naredili vodovod in igrišče ter ob progi na obronkih Kamenščaka navozili ogromne količine granita. Tega so želeli uporabiti za tlakovanje ceste do gradu. Med domačini je krožila govorica, da je bil sam Göring večkrat na tem posestvu. Zanimivo je razmišljanje, da so se tudi nacisti zavedali pomena tega območja."
Poslopje, ki je vedno slovelo po vrhunskih vinih, so sicer že v 13. stoletju imeli v lasti benediktinci, po drugi svetovni vojni so posestvo izgubili, z denacionalizacijo pa ga leta 1997 spet pridobili nazaj. Med drugo svetovno vojno so ga preuredili v rezidenco, po vojni pa je v gradu imela sedež vinogradniška zadruga, pozneje pa Ljutomerčan. V Vinski kleti Dveri-Pax danes nadaljujejo več kot 800-letno benediktinsko tradicijo vinarstva na območju severovzhodne Slovenije. Pred leti so obnovili vzhodni del posestva, nato so nadaljevali tudi s preostankom, sam grad pa na žalost propada. Nepopravljiva škoda naj bi sicer nastala že v sedemdesetih letih, ko so naredili debelo betonsko ploščo kar na kletne stebre, ki so nosili obokan strop.
Grad se lahko vsak hip zruši
Lani so se v javnosti pojavile tudi govorice, da naj bi grad celo porušili zaradi stanja, v kakršnem se je znašel. Takrat smo glede tega povprašali na Občino Ljutomer, ali so seznanjeni s situacijo gradu, kjer se zaradi velikih razpok vse skupaj že podira in ali je Občini karkoli znano, da bi se ta zadeva sanirala. "Občina Ljutomer ne razpolaga z nobenimi informacijami glede sanacije oziroma rušitve objekta gradu v Železnih Dverih. Občina Ljutomer je dne 7. 6. 2019 že naslovila na lastnika vprašanje glede sanacije objekta oziroma njegovega namena, prav tako smo sedaj ponovno na lastnika naslovili vaša vprašanja. Odgovora še nismo prejeli," so nam takrat odgovorili.
Tako nam trenutno usoda tega gradu ni znana, a če se kmalu kaj ne bo spremenilo, se bo verjetno poslopje samo od sebe podrlo...
Spodaj so fotografije od leta 2018 do danes.
