Pričeli z odstranjevanjem ruševin gradu Železne Dveri
Grad je bil zadnja leta prepuščen samemu sebi in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo zrušil...
Porušen grad Železne Dveri
Leta 2018 smo pisali o velikih razpokah, ki so se pojavile na gradu oz. vinogradniškem dvorcu Železne Dveri. Razpoke so se takrat najverjetneje pojavile zaradi posedanja terena na razmočenih in mehkih tleh. Posebej velike razpoke, široke tudi več kot deset centimetrov so bile na južni steni gradu. Kmalu zatem so okolico gradu zavarovali z ograjo ter napisi, ki so prepovedovali dostop zaradi nevarnosti.
Skozi vsa ta leta se ni spremenilo nič, vmes se je nato celotno okno na sredi zidu tudi povsem zrušilo in odpadlo iz zidu, ki je bil tudi v celoti že deformiran. Grad je bil prepuščen samemu sebi in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo dokončno zrušil. To se je nato tudi zgodilo oktobra 2023, ko se je del gradu povsem sesedel.
Ta teden so zavarovali okolico gradu, tam je bilo opaziti tudi težko mehanizacijo. V petek so nato pričeli tudi z rušitvenimi deli oz. odstranjevanjem ruševin. Ali bodo grad porušili v celoti ali le delno oz. odstranili porušen del, nam zaenkrat ni znano, smo pa se obrnili na Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ko prejmemo odgovore, jih bomo objavili.
Avgusta 2019 smo se glede stanja gradu obrnili na Občino Ljutomer. Takrat nas je zanimalo, ali je Občina Ljutomer seznanjena s situacijo gradu in ali je Občini karkoli znano, da bi se zadeva naj sanirala ali se grad nameni celo rušiti, kot se takrat pojavilo v javnosti. Iz Občine Ljutomer so nam takrat odgovorili, da Občina Ljutomer ne razpolaga z nobenimi informacijami glede sanacije oziroma rušitve objekta gradu v Železnih Dverih. "Občina Ljutomer je dne 7. 6. 2019 že naslovila na lastnika vprašanje glede sanacije objekta oziroma njegovega namena, pav tako smo sedaj ponovno na lastnika naslovili vaša vprašanja. Odgovora še nismo prejeli," so nam takrat odgovorili.
Januarja 2021 smo se obrnili tudi na Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ali se vinogradniški dvorec Železne Dveri v občini Ljutomer nameni rušiti. "Ministrstvo za kulturo v zadevi odstranitve kulturnega spomenika, Železne Dveri - Vinogradniški dvorec (EŠD 8750), ni izdalo kulturnovarstvenega soglasja v skladu z 31. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine, niti ni (do današnjega dne) prejelo vlogo lastnika objekta za njegovo odstranitev. Predlagamo vam, da se z vprašanjem obrnete na lastnika kulturnega spomenika," so nam takrat odgovorili. Oktobra leta 2021 smo se nato tudi sami obrnili na lastnika gradu Dveri Pax glede nastale situacije, a nismo prejeli odgovorov. Tudi ob delni porušitvi oktobra 2023 nam niso na poizvedovanje ničesar odgovorili.
Kulturna dediščina in spomenik lokalnega pomena
Mogočno visokopritlično baročno poslopje s tlorisom v obliki črke L je bilo sicer zgrajeno po letu 1751 na mestu starejše stavbe. Okenske odprtine imajo kamnite profilirane obrobe in karnize, veža je križno obokana. Zgradba je bila decembra 1996 vpisana v register kulturne dediščine Republike Slovenije in je tudi spomenik lokalnega pomena razglašen z Odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena v občini Ljutomer, februarja 2008.
Poslopje ime devet okenskih osi na zunanji fasadi, po štiri in šest osi na dvoriščnih ter štiri in tri osi na obeh bočnih fasadah. Okenske odprtine imajo kamnite profilirane obrobe s karnizi, kletne odprtine pa so prečno pravokotne, zamrežene in imajo prav tako kamnite obrobe. Podstrešni venec je konkaven, veža v notranjščini ima križni obok. Vinogradniški dvorec Železne Dveri je postavil admontski opat Lenart Ofner po letu 1751. Prednico sedanje stavbe pa nam kaže Vischerjeva grafika že ob koncu 17. stoletja. Poslopje, ki karakteristično obvladuje svojo okolico, je lep primer baročne vinske pristave, pomembno pa je tudi kot eno najstarejših posvetnih stavb širšega območja in s svojim imenom simbol vinogradništva tega območja.
Nekdanja Göringova rezidenca
Starejši prebivalci o tem gradu znajo povedati tudi marsikaj zanimivega. Tako nam je, danes žal že pokojni Milan Belec, domačin iz Železnih Dveri pred leti povedal: "Göringova rezidenca je malo znana širši okolici. Med drugo svetovno vojno so za ta dvorec skrbeli nemški vojaki. Iz Ljutomera so napeljali telefonsko povezavo, naredili vodovod in igrišče ter ob progi na obronkih Kamenščaka navozili ogromne količine granita. Tega so želeli uporabiti za tlakovanje ceste do gradu. Med domačini je krožila govorica, da je bil sam Göring večkrat na tem posestvu. Zanimivo je razmišljanje, da so se tudi nacisti zavedali pomena tega območja."
Poslopje, ki je vedno slovelo po vrhunskih vinih, so sicer že v 13. stoletju imeli v lasti benediktinci, po drugi svetovni vojni so posestvo izgubili, z denacionalizacijo pa ga leta 1997 spet pridobili nazaj. Med drugo svetovno vojno so ga preuredili v rezidenco, po vojni pa je v gradu imela sedež vinogradniška zadruga, pozneje pa Ljutomerčan. V Vinski kleti Dveri-Pax danes nadaljujejo več kot 800-letno benediktinsko tradicijo vinarstva na območju severovzhodne Slovenije. Pred leti so obnovili vzhodni del posestva, nato so nadaljevali tudi s preostankom, sam grad pa je na žalost propadal. Nepopravljiva škoda naj bi sicer nastala že v sedemdesetih letih, ko so naredili debelo betonsko ploščo kar na kletne stebre, ki so nosili obokan strop.
