Pri maturi dodatne bonus točke
V tem šolskem letu bosta splošna in poklicna matura prilagojeni.
Matura bo v tem šolskem letu potekala drugače
Petkova popoldanska novinarska konferenca je bila posvečena vprašanju izvajanja mature v letošnjem šolskem letu. Nastopili so ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec, direktor Državnega izpitnega centra Darko Zupanc, predsednik Državne komisije za poklicno izobraževanje Boris Dular ter predsednica Državne komisije za splošno maturo Marina Tavčar Kranjc.
Ministrica Simona Kustec se je v uvodu najprej dotaknila odpiranja šol in se zavzela za njihovo ponovno čim hitrejše varno in postopno odpiranje. Vsi potrebni načrti, priporočila in smernice tako na pedagoškem kot epidemiološkem delu so pripravljeni in posredovani šolam, da bi se tako s 4. januarjem v šole najprej vrnili učenci in učenke prve triade osnovne šole, v zavode in šole otroci s posebnimi potrebami ter da bi se ponovno odprli vrtci za varstvo vseh otrok. Temu bo kasneje sledilo še vračanje učencev in učenk drugih razredov v osnovnih šolah ter prioritetno vračanje dijakinj in dijakov zaključnih letnikov srednjega in poklicnega izobraževanja, od katerih bo poklicno maturo opravljalo predvidoma 9.093, splošno pa 6.927 maturantk in maturantov, kar je za 545 več od lanskega šolskega leta.
Ob zavedanju vseh omejitev in posebnih pogojev za možnost kvalitetne priprave na maturitetne preizkuse so po besedah Kustečeve v začetku jeseni pozvali pristojne institucije za izvedbo mature, da pristopijo k pripravam in morebitnim izvedbenim prilagoditvam. Vse komisije so v tem tednu uspešno zaključile svoje delo in srednjim šolam posredovale potrebne informacije in smernice. Tako maturantke in maturanti dokončno vedo, da matura v šolskem letu 2020/21 bo in kako bo izvedena.
Prilagoditev splošne mature pri vseh predmetih
Prilagoditve nanašajo na vse predmete, obvezne kot tudi izbirne, je poudarila predsednica Državne komisije za splošno maturo Martina Tavčar Kranjc. Pri slovenščini, italijanščini ali madžarščini imajo vsi trije jeziki prilagoditve v obeh svojih delih - v pisnem zunanjem delu in pri ustnih izpitih, ki štejejo kot notranji del. Pisni del, šolski esej, je prilagojen z naslovom, kjer bo ponujena večja odprtost, tako da bodo dijaki lahko v svojih primerjavah in analizah vključili eno ali drugo delo ali obe deli, ki sta predpisani v tematskem sklopu.
Pri matematiki se pri pisnem delu spreminjata dve stvari. Dovoljena bo uporaba računala, ki je bil sicer prvotno umaknjen, a se letos vrača kot pripomoček. To velja tako za osnovno kot višjo raven pri matematiki. Ob izpitu v izpitnih polah bo objavljeno tudi večje število formul na obeh nivojih.
Pri tujih jezikih, kjer to do zdaj ni bilo mogoče, bosta pri pisanju sestavka na voljo v vseh primerih dva naslova. Na osnovni ravni na splošno temo in na višji ravni na temo iz književnih del, ki so jih dijaki iz predpisanega sklopa morali prebirati.
Za ustni del izpitov imajo vsi trije obvezni predmeti veliko skupnega. Na določen način se zmanjšuje obseg tiste snovi, na katero se dijaki morajo pripraviti. Ta obseg se zmanjšuje za približno 15 odstotkov, in sicer tako, da bodo v posamezen izpitni komplet listkov učitelji na šolah lahko vpogledali in avtonomno določili, da iz kompleta izločijo 5 listkov, kar je približno 15 odstotkov. To velja za vse naštete predmete. Dijaki bodo o tem, kaj bo izločeno, obveščeni najkasneje do 15 februarja. To pomeni, da bodo celotno drugo polletje lahko delali in se pripravljali na tisto, kar bo ostalo.
Praktični deli pri številnih predmetih, ki so izbirnega značaja, bodo prav tako spremenjeni. Predvideno je manjše število obveznih vaj ali nalog, ki jih dijaki pri določenih izbirnih predmetih morajo opraviti. Gre za prilagoditve ekskurzij, terenskih vaj, internih nastopov, protokolov za izdelavo nalog, poročil, drugih izdelkov, zagovorov in če bo potrebno tudi kriterijev ocenjevanja. O tem bo komisija odločala sproti oz. dovolj zgodaj, da bodo šole še spomladi dobivale potrebne informacije.
Komisija se je tudi odločila za model bonusa, ki pomeni, da za vse predmete splošne mature pri zunanjih delih - pisni izpiti in izpitni nastopi - velja, da bo vsak maturant pri vsakem predmetu dobil 10 odstotnih točk od vseh možnih točk pri ne- oz. nepravilno- rešenih nalogah oziroma vprašanjih.
S tem komisija želi omiliti pričakovan padec učne uspešnosti letošnje generacije. Bonus bo v celoti upoštevan v maturitetnem rezultatu, ne bo ga pa mogoče upoštevati pri certifikatih, ki jih dijaki dobivajo za znanje tujih jezikov.
Kar se ne spreminja, je zahtevnost maturitetnega preverjanja. Dijaki bodo še vedno preverjani tako, da bodo v preverjanje vključene vse zahtevnostne ravni.
Bonus 10 odstotkov tudi pri poklicni maturi
Tudi pri poklicni maturi bo podobno uveden bonus 10 odstotkov, je poudaril predsednik Državne komisije za poklicno izobraževanje Boris Dular. Pri vseh pisnih delih nalog, kjer tega do sedaj ni bilo, se zagotovi izbirnost naslovov oziroma vsebin. Pri ustnih izpitih je isto dogovorjeno, da bo obseg vsebin, ki bodo preverjane na maturi, zmanjšan za 15 odstotkov, preko izločanja 5 od 35 listkov iz maturitetnih kompletov.
Direktor Državnega izpitnega centra Darko Zupanc je podkrepil odločitev glede bonusa s tem, da je bilo narejenih veliko simulacij na lanskih, predlanskih podatkih, na več generacijah. Uvedba bonusa bo tako po eni od simulacij prinesla, da bi bilo 36 odstotkov manj nezadostnih, 25 odstotkov manj zadostnih (mišljeni tisti z dvema doseženima točkama). Bilo bi 25 odstotkov več osmic, 25 odstotkov več sedmic, 17 odstotkov več petic.
Pomembno je tudi, da bo državni izpitni center na izvedbeni ravni uvedel e-podporo pri ocenjevanju in vpogledih.
