Feri Lainšček, foto: Goran Antlej
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je potekala tradicionalna državna proslava, na kateri so počastili dobitnike Prešernovih nagrad. Nagrado za življenjsko delo sta letos prejela arhitekt Marko Mušič in pisatelj Feri Lainšček. Letošnjo proslavo so zaradi razmer s covidom-19 v celoti posneli vnaprej.
Nagrado Prešernovega sklada leta 2021 so prejeli naslednji ustvarjalci: pesnik Brane Senegačnik za pesniško zbirko Pogovori z nikomer, violinistka Lana Trotovšek za poustvarjalne dosežke v zadnjih treh letih, gledališki režiser Tomi Janežič za režije v slovenskih gledališčih v zadnjih treh letih, režiser in scenarist Matjaž Ivanišin za režijo in scenarij igranega celovečernega filma Oroslan, slikar Sandi (Aleksander) Červek za razstavo 1 + 1 = 11 v Galeriji mesta Ptuj in arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc za projekta Materinski dom v Ljubljani in Poslovna stavba Tem Čatež.
Prešernova nagrada se lahko podeli ustvarjalki oziroma ustvarjalcu, ki je s svojimi vrhunskimi umetniškimi dosežki v okviru svojega življenjskega opusa trajno obogatil slovensko kulturno zakladnico. Nagrada Prešernovega sklada pa ustvarjalki oziroma ustvarjalcu za vrhunske umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih pred podelitvijo nagrad in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.
Pisatelj, pesnik, scenarist in dramatik Feri Lainšček je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju literature (romani, pesniške zbirke, kratka proza, dela za otroke in mladino, filmski scenariji, radijske igre). Lainščkovi literarni dosežki s svojo visoko umetniško vrednostjo že skoraj 40 let pomembno bogatijo zakladnico slovenske kulture. V slovenski literarni prostor je Lainšček vstopil leta 1982 s proznim prvencem Peronarji in do danes objavil več kot sto monografskih del. V mladinskem slovstvu je med najbolj prepoznavnimi zbirka pravljic Mislice (1999), v književnosti za odrasle pa je izjemen predvsem po svojih romanih. Med najodmevnejšimi so nagrajeni romani Ki jo je megla prinesla (1993), Namesto koga roža cveti (1991) in Muriša (2006). Njegova dela so bila prevedena v številne svetovne jezike: nemščino, angleščino, slovaščino, češčino, makedonščino, hrvaščino, srbščino, italijanščino, madžarščino, danščino in francoščino, več njegovih romanov pa je doživelo tudi filmsko upodobitev.
Lainšček je vrhunski pesnik in pisatelj panonske Slovenije, ki v svojih delih tankočutno slika življenje preprostih ljudi z roba družbe, s prikazovanjem lirične, iščoče plati ciganske duše pa izraža spoštovanje do drugačnih. V njegovi poeziji se arhetipski drobci in pesniške slike ravninske pokrajine stapljajo s panonsko melanholijo in osebno ljubezensko vizijo. S svojim narečnim leposlovjem je prispeval k utrjevanju duhovnih mostov med matično domovino in porabsko zamejsko skupnostjo.
Številni miti, legende, pravljice in ljudsko izročilo ter seveda književnost, ki s svojo notranjo resnico plemenitijo naše življenje, so za Ferija Lainščka zgodbe o ljubezni. Le najvišja vrednota ljubezni, ki je tudi najbolj resnična in brezpogojna, na večni tehtnici dobrega in zlega človeku pomaga k dobremu, mu podeljuje smisel in nam omogoča, da naše bivanje na tem svetu lahko ostaja človeško. Ali kot to resnico v Lainščkovi poeziji izrazi neposredna, iskriva otroška misel: »Ljubezen je treba ujeti, / a nikoli zapreti. / Ljubezen je treba gostiti / in včasih skriti. / Ljubezen je treba ljubiti«.
(Odlomek iz obrazložitve: ddr. Irena Avsenik Nabergoj)