Naša koža je neverjetna!

Koža je naš največji organ in naše največje čutilo. Je meja med notranjim in zunanjim svetom. Pri odraslem človeku je velika do dva kvadratna metra, odvisno od njegove velikosti, sestavljena pa je iz več plasti. Vrhnja plast, povrhnjica, se enkrat na mesec popolnoma obnovi, kar pomeni, da se zamenja okoli 2 milijona celic. Najgloblja plast kože, to je podkožje, pa je tista, ki daje telesu svoje obrise, ne glede na to, ali gre za privlačne obline ali nezaželene izbokline.

Predavanje o koži so imeli v torek, 11. maja ob 10h v Knjižnici Ljutomer, preko aplikacije Zoom. Predavala je Mateja Kržin, naturopatinja in učiteljica joge.

Koža je pogosto prvi odraz naših let, ne glede na to ali odraža modrost ali pa starost.

Časovni vidik staranja se nanaša na naravni proces, ko se vse plasti kože stanjšajo in lojnice delujejo slabše. Koža zato z leti postaja tanjša in suha z gubicami. Vplivi okolja, kot so na primer UVA sevanje, prodirajo globoko v kožo in škodljivo vplivajo na vezivno tkivo. Koža je zaradi tega manj napeta, ima videz usnja, gube pa so globlje. Pri biološkem staranju so odločilen dejavnik našega bolj ali manj mladostnega videza naši geni. Mehansko staranje pa se odraža kot posledica obrazne mimike, pri čemer naj bi bile smejalne gube prijetna škoda pozitivnega vpliva občutkov sreče.

Poleg let pa se na koži pozna tudi naše telesno zdravje, saj vsak del kože pripada določenemu organu ali delu telesa. Tako na primer preko kože na sprednjem delu vratu prepoznamo vitalnost jeter, nadlaket razkriva pljuča, čelo želodec in lasišče debelo črevo. S pozornim opazovanjem kože in »poslušanjem« svojega telesa lahko te povezave prepoznamo tudi sami.

Koža je sestavljena iz treh plasti, vrhnjice, usnjice in podkožja, na predavanju pa smo posebej izpostavili še eno pomembno plast kože, to naša mikrobiota. Naš kožni mikrobiom je enako pomemben kot tisti v črevesju. Na površinskih plasteh povrhnjice in na zgornjih delih lasnih mešičkov imamo približno 1000 vrst bakterij, s katerimi si nudimo vzajemne koristi po načelu kometitivnosti (prostor in hranila), poleg tega pa bakterije izločajo za nas koristne snovi, spodbujajo imunski sistem, nas ščitijo pred okužbami, umirjajo vnetja in ščitijo pred patogenimi mikroorganizmi iz okolja.

Mikrobiota na koži se spreminja z leti, prav tako pa se razlikuje med ljudmi in na različnih delih telesa. Odvisna je od pH in temperature kože, pogojena pa je z našim splošnim zdravjem. Različen pH kože na različnih delih telesa je pomemben, ker ponekod prav kislo okolje zagotavlja zaščito pred vdorom neželenih mikroorganizmov.

Na zdravje kožne mikroflore vplivajo higienske navade, življenjski slog, uporaba kozmetičnih sredstev, zadnje raziskave pa kažejo, da je uravnotežena kožna mikroflora precej odvisna od črevesne.

Velik sovražnik uravnotežene mikroflore je »zasvojenost s čistočo« in prepogosto razkuževanje rok.