Eva poje odkar pomni

Eva Kurnik iz Zavrha poje odkar pomni. Ljubezen do glasbe, delovne navade in talent pa so jo pripeljale do odličnega rezultata na pevskem tekmovanju Međunarodno pjevačko natjecanje »Lav Mirski«. Eva je dosegla tretje mesto v skupnem seštevku, med 109 nastopajočimi iz celega sveta ter prvo mesto v svoji kategoriji, med 44 pevci.

»To tekmovanje mi res veliko pomeni, čeprav je potekalo virtualno in ravno zato nisem pričakovala takšnih rezultatov, saj smo se kandidati z večkratnim snemanjem posnetkov lahko bolje pripravili. Mi smo poslali drugi posnetek, ki smo ga posneli na šoli. Ob tej priložnosti se zahvaljujem mentorju in korepetitorju.« razloži obetavna srednješolka, ki obiskuje tretji letnik umetniške gimnazije na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, smer solo petje. »Končala sem nižjo glasbeno iz flavte v Lenartu, vendar jo danes še redko vzamem v roke, čeprav se spomnim, da v otroštvu nisem želela početi prav ničesar drugega. Stric je bil član pihalne godbe in jaz sem si res zelo želela, da bi, ko bom velika kot on igrala v godbi.« pove Eva, ki je že v vrtcu samostojno pela otroške pesmice na odru.

Po nastopu v 6. razredu začutila, kaj želi početi v življenju

»Moj prvi solo nastop je bil s pesmijo Me smo Winx takrat priljubljene skupine Foxy Teens. Tudi pri nas doma je bil in še je vsak dan vklopljen radio, vedno se je kaj mrmralo, prepevalo in tako sem kar hitro pričela peti pri Carmini Slovenici Junior. 6. razred pa je bil odločilen, učitelj glasbe me je spodbudil, da sem na šolski proslavi zapela pesem My heart will go on Celine Dion. Ljudje v dvorani so vstali, ploskali, vzklikali. Takrat sem začutila, kaj želim početi v življenju.« Pri 14. letih pa je brez vaje z Ansamblom Saše Avsenika zapela Tam, kjer murke cveto pred polno športno dvorano v Lenartu ter osupnila člane ansambla ter zbrano občinstvo.

Eva se v tem času že pripravlja na sprejemne izpite, ki jih bo junija opravljala v Gradcu, kjer si želi študirati. »Vsak dan se vsaj opojem in to je včasih tako dolgotrajno, da me starši in sestra prosijo, da neham.« smeje doda.

»Želim si samostojne glasbene kariere. Lotim se vsake zvrsti, vendar pa je klasično petje tisto, ki me navdušuje. Ko na nastopih oblečemo baročna oblačila, takrat se čisto vživim.« Njeni domači pravijo, da je na odru popolnoma druga oseba, drugačne drže in izraza na obrazu.

Uživa v nastopih; pravkar nastaja nova skladba

»Vidim se kot odrska oseba, mogoče kdaj tudi učiteljica petja, sicer pa uživam predvsem v nastopih.« Eva je tudi sicer mnenja, da mora sedaj, ko je mlada razširiti krila in si postaviti dobre temelje za naprej. »S fantom Maticem, ki je tudi sam glasbenik, v običajnih razmerah veliko skupaj nastopava, ustvarjava. Pravkar nastaja nova skladba, o kateri vam več razkrijem drugič. Sicer pa se pripravljava na petje na porokah. S skupino pa pojemo tudi na pogrebih.« Matic Lorbek ima svoj studio in tam z Evo snemata skladbe ter jih objavljata tudi na družbenih omrežjih.

»Ne bi me bilo, če ne bi bilo mojih staršev. Koliko voženj, večkrat tedensko. Mene sta v tistem obdobju dala na prvo mesto in enostavno pozabila nase. Res sem jima neskončno hvaležna za to.« pove Eva, ki je tudi sicer zelo navezana na svoje domače. »Zelo rada obiščem dedka in babico, ki imata kmetijo, saj me živali navdušujejo že od otroštva. Krave, kokoši, pujsi in podobno. Dedek je pa tudi lovec in mi je velikokrat govoril o gozdnih živalih. Če ne bi bila pevka, bi bila veterinarka.« se nasmeji in doda, da ima sedaj doma psa in želvo.

Eva se poleg priprav na sprejemne izpite, pripravlja še na šolsko avdicijo za petje z orkestrom ter na avdicijo za večer arij in samospevov. »Ko hodiš pojdi zmeraj do konca, mi je mama že od otroštva večkrat navedla misel Toneta Pavčka in tega se držim.« je odločna Eva.