140 let kapele Marije pomočnice kristjanov v Drakovcih

Vaščani spodnjega dela Drakovcev, vasi v krajevni skupnosti Mala Nedelja, so se v nedeljo, 12. septembra, zbrali pri sveti maši ob vaški kapeli Marije pomočnice kristjanov. Z mašo, ki jo je daroval farni župnik Srečko Fras, glasbeno pa obogatili pevci in pevke cerkvenega pevskega zbora župnije Mala Nedelja, so obeležili 140 let, odkar sta leta 1881, na mestu sedanje kapele, domačina Jakob Kovačič in Mihael Zorman, s pomočjo vaščanov, sezidala pročelje brez oken.

Zgodovina kapele je dokumentirana v vzorno vodeni kroniki

V naši deželi je mnogo kapel in drugih verskih obeležij. Velika večina teh je vzorno vzdrževana in urejena, za kar gre zahvala predvsem vaščanom in prebivalcem, katerim so ti objekti v okras in ponos njihovega kraja. Verjetno pa jih je zelo malo, katerih zgodovina bi bila tako podrobno evidentirana v kroniki, od prvih začetkov do današnjih dni.

Na nedeljski slovesnosti je pestro zgodovino drakovske kapele predstavila domačinka Marija Perko. Iz ustnega izročila je znano, da je nedaleč vstran, Na Tratah, med dvema lipama, stal lesen vaški križ. Ko je les dotrajal, so namesto prvotnega križa sklenili postaviti kapelo, vendar ne na istem mestu, ampak na podarjenem kosu zemljišča družine Špindler, po domače Babosekovih. Tam je leta 1881 zraslo že omenjeno pročelje, brez oken.

Kot v Kronični knjigi vaške kapele v Drakovcih leta 1948 zapiše Rudolf Kapun, kateri se je odločil na podlagi ustnih izročil raziskati dotedanjo zgodovino kapele, so pročelje, zgrajeno leta 1881, dozidali v kapelo leta 1900, vgradili okna in vrata ter zvonik, v katerem je prvi zvon zazvonil okrog leta 1903, kupila ga je Terezija Špindler, takrat stanujoča v Brežicah. Oltarni križ, ki je še danes v kapeli, je kupila Marija Pavlinič.

Zanimiva je tudi zgodovina zvonov. Prvega jim je v prvi svetovni vojni, ko so za potrebe vojne industrije pobirali zvonove, uspelo rešiti, saj so ga Martin Špindler, Janez Hanžel in Jožef Kapun skrili. Po vojni so ga vrnili v zvonik, vendar se je pozneje nalomil, zato so ga leta 1929 dali preliti, kar so plačali s prispevki vaščanov, manjko sta pokrila brata Avgust in Vinko Malek. Med drugo svetovno so skupaj z zvonovi iz farne cerkve, pobrali tudi njihov zvon. Novi 120 kilogramski zvon, posvečen Kraljici miru, je zazvonil 20. julija 1947, ko so blagoslovili zvon in obnovljeno kapelo, katero je obdajala tudi nova ograja. Vse do danes so kapelo skrbno vzdrževali, sproti opravljali potrebna dela na strehi, zvoniku, stenah in okolici. Za vsako akcijo je bil imenovan vaški odbor, ki je organiziral zbiranje prostovoljnih prispevkov in bdel nad delom, katerega so, razen zahtevnih strokovnih del, opravljali vaščani prostovoljno.

In še en detajl iz kronike, ki dokazuje, da je bila vodena res dosledno: »Leta 1949 je bilo strašno dosti miši in niti kapeli niso prizanesle. Pojedla so vrata ter uničile voščen venec in oba šopka, zato je bil upravni odbor prisiljen naročiti druge«.

Ob zaključku vsakega večjega obnovitvenega ali vzdrževalnega dela se je ob kapeli odvila sveta maša z blagoslovom, kateri je sledilo druženje ob hrani in pijači. Tudi po nedeljski slovesnosti so se Drakovčani, v senci bližnjega sadovnjaka, veselo družili ob hrani in pijači

Iz bogate kronike vaške kapele Drakovci je razvidno, da vaščani Drakovcev znajo vedno stopiti skupaj, naj si bo ob delu, ko je treba odpreti denarnico za prostovoljni prispevek, znajo pa se tudi družiti in poveseliti. V dolgoletni zgodovini vaške kapele, so vsako uspešno zaključeno delo, proslavili z druženjem.