V teh dneh obeležujemo dvesto let od rojstva enega od največjih svetovnih pisateljev Fjodora Mihajloviča Dostojevskega. O Dostojevskem sem že pisala…Sicer koga to sploh zanima? Za našo lokalno skupnost je bil bolj aktualen obisk Janeza Janše v naših krajih in za filmske gurmane premiera filma Hiša Gucci, v katerem je spet zablestela Lady Gaga. Ta film sem si ogledala skupaj s štirimi prijateljicami v Gledališču Park Murska Sobota. Zanimivo, da so karte bile tri evre cenejše kot v Cineplexxu, kjer je bila premiera tega filma eno uro kasneje. Na novo prenovljena dvorana je bila nabita polna, če upoštevamo, da so vsi vmesni sedeži so bili po pravilih prosti. Nazadnje sem si ogledala v Cineplexxu film Spencer o princesi Diani, prisotnih je bilo ne več kot dvanajst ljudi… Kako sem lahko pozabila omeniti črni petek! Sama sem si cel teden dopovedovala, da ne rabim ničesar, da imam polno omaro oblačil, da je to samo marketinška poteza, s katero trgovci privabijo ljudi, ampak sem se v petek odpeljala v svojo najljubšo trgovino Orsay in seveda nisem odšla od tam praznih rok…Vsakodnevna reklama na radiu in televiziji je naredila svoje. Nekako ti pride v podzavest in enostavno se temu ne moreš upreti. Lahko pa je to samo izgovor za strastne zapravljivke, med katerimi sem zagotovo jaz… Ampak se vrnimo k Dostojevskemu. Ne morem, da ga ne bi omenila. Dvesto let Hansa Andersena je bilo v Sloveniji zabeleženo, Dostojevski pa je v naših odročnih krajih ostal kar prezrt… Že od petnajstega leta sem se zaljubila v njegove knjige in sem prebrala čisto vse, kar je napisal. Potem pri tridesetih sem vse romane Dostojevskega prebrala še enkrat, v slovenščini. Vedno sem odkrila nekaj novega zase. Če bi ga sedaj začela spet brati, bi zagotovo na vse gledala v drugačni luči. In spet našla nekaj novega, kar bi me osupnilo in pretreslo. In občutila novo strast do življenja. Tako deluje pisanje tega veličastnega pisatelja na um človeka. Napisal je ogromno knjig, še več knjig obstaja, v katerih se razpravlja o njem in o njegovih knjigah…Tej zgodbi ni videti konca, o njem še zmeraj pišejo in premišljujejo in debatirajo literarni zgodovinarji, filozofi s celega sveta... Ob 200. obletnici rojstva je Fjodor Mihajlovič Dostojevski spet stopil pod žaromete medijev. Dostojevskega poznajo ljudje po celem svetu, ki so kolikor toliko izobraženi, v Sloveniji učenci ga spoznajo že v srednji šoli. Kdo je pravzaprav Fjodor Mihajlovič Dostojevski? Je svetovno znan pisatelj, mojster psihološkega realizma, ki je začel pisati v tako kaotičnih časih za Rusijo, ko je odpravljala tlačanstvo in podlegala kapitalizmu. Ruski narod ga je oboževal, na njegov pogreb naj bi prišlo 60 000 ljudi. Bil pa je eden od najslabše plačanih ruskih pisateljev. »Dostojevski je umrl kot fanatik, kot blaznež, kot genij. Bil je tako raztrgan in iztrgan iz okoliščin kot ljudje v njegovih delih,« je leta 1903 ugotavljal Knut Hamsin. »Nihče ni bolj od njega razčlenjal zapletene sestave človeka, njegov psihološki čut je bil neznanski, vizionaren. Nimamo merila, da bi presojali njegovo veličino, sam stoji.« Herman Hesse je priporočal, kdaj brati Dostojevskega: »Kadar smo nesrečni, kadar bi trpeli prav do meje svoje zmožnosti za trpljenje in čutimo vse življenje kot eno samo pekočo, žarečo rano, kadar dihamo obup in smo umrli v brezupnosti. Potem ko osamljeni in ohromeli strmimo iz svoje reve v življenje in ga v njegovi divji in lepi grozovitosti ne razumemo več in nočemo več slišati o njem, smo odprti za glasbo tega strašnega in čudovitega pisatelja.« V svojih zgodbah je povedal marsikaj in je upal spregovoriti o vseh težavah, ki so pestile človeštvo. Ni bil zato poklican, ni bil to njegov namen, ampak ni mogel iz svoje kože… Vsekakor je boljše, ko človek izrazi svoje mnenje o določenih stvareh, posebej, če je zato poklican in to je dejansko njegova dolžnost kot pa ostane brez besed, ker s tem ve, da se ne bo zameril nobeni kategoriji ljudi. Ne govorim o posameznikih, ki pišejo svoje komentarje na družbenih omrežjih in to počnejo tudi takrat, ko jih nihče za to ne prosi…Govorim o znanstvenikih, politikah, ki bi v tem času bi morali biti aktivni in zavzeti določeno stališče oziroma reči bobu bob, ne pa se spuščati v demagogijo in filozofijo. Ljudje so jim ravno zato dali to moč, da nastopijo takrat, ko so oni zmedeni, prestrašeni in ne vedo, kako naprej ter se ne znajo prav odločiti. Oni morajo biti tisti, ki jim pokažejo pravo pot in jih usmerjajo. Ni vaša naloga jih zavajati in se spuščati z njimi v dileme. V tej situaciji morate pokazati trdnost in odločnost. Zato ste tudi vpoklicani in zato ljudje vam zaupajo!