Stoletna Barbara je obdana s 16 nečaki in 23 pranečaki

Četrti dan novega leta v torek, 4. januarja 2022, se bo v župnijsko kroniko zapisal datum, ko je Barbara Žerdin, doma iz Velike Polane na svojem domu med svojimi najdražjimi praznovala častitljivih 100 let življenja. Vesela in polna upanja in radosti se je veselila dneva, ko bo praznovala svoj okrogli 100. rojstni dan. Njeni svojci so ji za njen rojstni dan pripravili nepozabno praznovanje.

Barbara je na svet prijokala 4. januarja leta 1922 v kmečki družini, imela je dve sestri in tri brate. Danes na jesen življenja pa jo obdaja 16 nečakov in 23 pranečakov. Barbara je bila celo življenje samska. Kot deklica je že na vse zgodaj spoznala trdno kmečko življenje, saj je med letnimi počitnicami hodila past krave na Goričko v Sebeborce in pomagat družini v Turnišče. Ker je oče umrl mlad, so otroci zgodaj poprijeli za delo na kmetiji. Tudi na sezonsko delo je bilo potrebno iti, da je bilo lažje življenje. Večkrat je bila na sezonskem delu v Slavoniji v Mirkovaci na Hrvaškem, nato jo je pot ponesla v Avstrijo, od koder jo je pot vodila v Kanado in čez čas se je vrnila nazaj v svoj rojstni kraj in si s prihranki zgradila skromen dom, kje sedaj na jesen življenja uživa sadove minulega dela.

Vse življenje je imela rada rože, v domači župnijski cerkvi Srca Jezusovega v Veliki Polani je krasila oltarje, bila je članica rože živega rožnega venca. Pred leti, ko je še bila pri močeh je rada hodila k maši v domačo župnijsko cerkev, kakor tudi v Dom Danijela Halasa Velika Polana. Rada se je družila s sorodniki in sosedi. Vesela je bila obiskov nečakov in pranečakov. Njen življenjski moto je »Jej malo in zdravo ter domače. Veseli se življenja, bodi zadovoljen z malim. Odpusti vsem, ki ti storijo kaj žalega, da lahko lepše živiš.« Povedala je, da se ob svojem stotem rojstnem dnevu dobro počuti, rada ima življenje, ki ji je bilo dano in položno v zibelko.

Za Barbaro Žerdin na jesen življenja skrbijo njeni najdražji in ji vedno priskočijo na pomoč, nečak Emil z družino in nečakinja Elizabeta. Spominja se romanj po Sloveniji, predvsem ima lepe spomine na romanje na Ptujsko Goro. Potem, ko je na slavnostni torti upihnila 100. svečko je od veselja zavriskala in skupaj s svojimi najdražjimi so zapeli pesem »Koliko kapljic, toliko let, Bog nam daj na svet živet« in še nekaj Marijinih pesmi.

Zdravje ji še kar dobro služi, pri hoji si pomaga s palico, poleti je najraje na svežem zraku in soncu. Ob njenem 100. rojstnem dnevu so jo obiskali predstavniki Občine Velika Polana in ji voščili še na mnoga zdrava leta in da bi se drugo leto spet srečali in so ji podarili šopek cvetja in priložnostno darilo. V večernih urah na njen rojstni dan je župnik Boris Tibaut daroval sveto mašo v domači župnijski cerkvi za njen 100. rojstni dan in skupaj svojimi najdražjimi se je slavljenka udeležila svete maše. Tudi župnik ji je voščil in zaželel še na mnoga zdrava leta.

J.Ž.