Kako lahko ljudje, dolgoletni prijatelji, ki so si do zdaj vse zaupali, naenkrat postanejo popolni tujci? In to se zgodi samo v enem večeru…Med luninim mrkom… Sama dobro vem, kako z nekom postati popoln tujec. Premočan ego, preveč izrečenih besed, ki postanejo žaljivke; slab teden ali slab dan in nekdo, ki se znajde na napačnem času v napačnem trenutku in na njega izliješ ves nakopičen žolč, na koncu pa sploh ne veš, zaradi česa sta se pravzaprav sploh sporekla…Dejstvo je, da sta postala popolna tujca… Popolni tujci je naslov predstave, ki smo si jo šli ogledat skupaj s kolegicami (čeprav nismo smeli sedeti skupaj). Na predstavi med redkimi mlajšimi obiskovalci sta bili tudi moja hčerka s prijateljico, ker je nastopal njun učitelj improvizacije na umetniškem oddelku GFML Gorazd Žilavec. A se spomnite slovenske nadaljevanke »Lepo je biti sosed«, ki smo se ji res od srca nasmejali? Za razliko od drugih slovenskih komičnih telenovel? In Žuže, njegove žene v nadaljevanki in tudi v resničnosti, samo z imenom Maša, ki sem si jo zapomnila po njeni samozavesti in odločnemu nastopu, ter lepi izgovorjavi in po tem, da je znala vse moške vključno s svojim možem »zabiti« nazaj. V tej igri tudi nastopa kot odločna in samozavestna ženska, ki se mogoče malo previsoko nosi, ampak je kos vsem izzivom v življenju, obenem pa zelo ranljiva in čustvena. Prvo slovensko uprizoritev Popolnih tujcev je po motivih istoimenskega izjemno uspešnega italijanskega filma iz leta 2016 zrežirala perspektivna mlada hrvaška režiserka Tamara Damjanović. Gledališke igre imajo navadno zelo močna sporočila, bolj kot katerikoli film…Moja prijateljica je ves čas jokala, tako, da je imela premočeno masko. Mene ni pretreslo tako zelo. Hčerka, ki hodi na umetniški oddelek gimnazije, me je podučila, da naj bi na takšen način doživela katarzo, tako imenovano očiščenje. Mene so najbolj pretresle spremembe vedenja igralcev, ko so naenkrat kar eksplodirale v vsej svoji moči! Na začetku kart za predstavo nismo dobile, le dodatne sedeže; potem je nekaj ljudi odpovedalo udeležbo in smo lahko sedele kot gospe, čeprav narazen. Ko smo iskale svoje sedeže, smo takoj zagledale igralce, ki so kar sedeli na odru, jedli oreščke, pili vino (seveda ni bilo pravo) in se sproščeno pogovarjali. »Nam ne bi ponudili?« je nekdo vprašal in so mu z veseljem odgovorili, da bi… Sedem ljudi, med njimi so štirje dolgoletni prijatelji s svojimi boljšimi polovicami z izjemo športnega učitelja, katerega prijateljica je doma obležala z vročino, so se zbrali skupaj, da bi se malo družili. Lunin mrk, sproščen večer, malo alkohola, malo prijateljskih duhovitih zbadljivk, šaljiv lahkoten pogovor o perečih temah, povezanih z družino in intimnostjo – nič posebnega bi rekli, klasična prijateljska zabava za ljudi srednjih let. Pijače je vedno več, napetost pri pogovorih narašča, zbadljivke postajajo vedno bolj ostre in potem ena ženska predlaga zanimivo igro: da bi vsak odložil svoj pametni telefon na mizo, in v primeru, če bi dobil klic ali sporočilo, to delil s svojimi prijatelji. »A nismo dobri prijatelji, ki nimajo med seboj skrivnosti?« je rekla in prva dala svoj telefon na mizo. Nekateri so se nekaj časa upirali, potem so se pač morali prilagoditi skupini… In se je začelo…Na začetku je bilo prav zabavno, ko so moški z zanimanjem ogledovali sms - e s slikami pomanjkljivo oblečene mladenke in brali hudomušna sporočila, potem, ko jim je postalo jasno, da očitno mladenka ne pošilja teh slik samo za hec in da tisti, ki jih prejema, dejansko vara svojo partnerico – jim ni bilo več tako smešno. Zgodbe so se začele razpletati: v javnost je prišlo do več prevar, ki so jih zagrešili tako imenovani zvesti zakonci, med pogovori so se razkrile različne intimne skrivnosti, ki so bile do zdaj očem nevidne. Postalo je jasno, da te deroče reke več ni mogoče ustaviti. Ta večer je prav vsak od njih razkril svojo temno plat, tudi tisti, ki so veljali za najbolj nedolžne. Ampak, če smo pravični: a je kdo od nas, ki te temne plati sploh nima? A bi si vsi upali dati na mizo svoje pametne telefone in se prepustiti dogajanju: kar bo, pa bo?… S predstavo smo bile več kot navdušene. Igralci so se kar nekaj krat vrnili na oder, kje jih je spet pričakal – ponoven aplavz. Smo vse bile mnenja, da smo si ogledale najboljšo predstavo v zadnjih časih. Hvala vam, popolni tujci!