Prvo živalsko protezo na Slovenskem je dobila mešanka Ajka

Aljaž Muršec iz Destrnika je diplomant programa Ortorika in protetika na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Poznavanje svojega strokovnega področja in veselje do veterine je prenesel v vsakdanje življenje. Olajšal je življenje psičke Ajke. Mešanka Ajka je namreč lani dobila prvo živalsko protezo na Slovenskem. Proteza je nadomestila manjkajoči del Ajkine zadnje okončine, ki ga je izgubila v železniški nesreči.

Aljaž je pred fakulteto zaključil Srednjo veterinarsko šolo v Mariboru, kužki pa so mu pri srcu že od otroštva, saj so doma imeli kar dva. »Z Ajko sva se prvič "srečala" v ambulanti Veterinarske fakultete v Ljubljani, ko jo je tja pripeljala njena sedanja lastnica Breda.« pove Aljaž, ki ga odlikuje poseben čut za živa bitja. Aljaž se je v svoji diplomski nalogi posvetil številu amputacij in protetični oskrbi v kar šestih državah v Evropi in je tako prvo živalsko protezo izdelal v okviru svojega diplomskega projekta s pomočjo Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. Projektu se je priključila njegova sošolka Sonja Bogataj, ki je prevzela tehnični del izvedbe in le-tega opisala v svoji diplomski nalogi, od materialov do postopkov izdelave.

Pomagajo si z metodo 3D-tiskanja

»Živali sicer lahko nemoteno živijo brez ene okončine, a to pogosto povzroči težave s preostalimi okončinami, sklepi in hrbtenico. Ključnega pomena pa je, da z uvajanjem proteze pri živali začnemo čim prej po poškodbi, da je žival ne dojema kot tujek. Če del ali cela okončina manjka, uporabimo protezo, pri morebitnih deformacijah pa opornice oz. ortoze. V tujini prakticirajo izdelave protez za manjkajoče okončine ptic, pa tudi večjih živali kot so npr. sloni, a vse poteka nekako na daljavo. Na eni strani se odvzame odlitek, na drugi se izdela proteza. Ni individualnega stika in izkušnje.« razloži Aljaž, ki si tudi sam želi, da bi na Slovenskem kmalu izdelovali proteze in opornice za vse živali.

Proteza, kot je Ajkina, je individualno zasnovana in izdelana s pomočjo mavčnega odlitka kosa okončine, ki je amputirana ali pa po metodi laminacije, ki pomeni, da z epoksi smolami in trdilci naredijo "ležišče". K temu lahko veliko pripomore metoda 3D-tiskanja, ki velja za eno najnovejših tehnologij. Poudari pa tudi, da človek ob nameščanju proteze izrazi svoje počutje in ustreznost proteze, kar je pri živalih potrebno dobesedno razbrati in začutiti. Za Ajko so izdelali več protez. Aljaž in vsi, ki so pri nastajanju proteze, ki Ajki ustreza, sodelovali pa so veseli, da psička protezo redno uporablja in se je nanjo tudi že navadila.

Aljaž že na poti do svoje druge diplome

Aljaž, ki je bil idejni vodja projekta izdelave Ajkine proteze psičko večkrat obišče, pregleda protezo in jo po potrebi prilagodi. Projekt izdelave živalskih protez v sodelovanju obeh fakultet poteka v dveh šolskih delavnicah v sklopu vaj zadnje leto in pol. »Z asistentko Moniko Pavlovič sodelujeva pri izdelavi protez, pri tem nama pomaga tudi vodja katedre za ortoriko in protetiko, predavatelj mag. Tomaž Lampe.« razloži Aljaž, katerega ideja je bila tista, ki je sprožila vse potrebno za nastanek prve živalske proteze na Slovenskem.

Aljaž pa je ob tem že na poti do svoje druge diplome, obiskuje namreč 2. letnik programa zdravstvena nega na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Dela pa tudi v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Domači Destrnik obišče bolj redko, ko mu študijske in druge obveznosti to dopuščajo. »Slovenija je hitro dostopna tudi okoliškim državam in dobro bi bilo, če bi imela tak čisto svoj izdelek.« še dodaja Muršec, ki največ motivacije najde v trditvi, da noben cilj, ki si ga postavimo ni previsok. V tem času pa naslednji psiček že preizkuša svojo novo opornico zaradi deformacije ene izmed okončin.

»Psiček ima ortozo že en teden, zaenkrat mu ustreza in jo je dobro sprejel. Jo pa še preizkušamo, ga opazujemo in opornico prilagajamo. Pripravlja pa se tudi že naslednja proteza, za psičko, ki je v prometni nesreči pred osmimi leti izgubila del zadnje okončine. Kontaktirala nas je sedanja lastnica. Želimo pa si, da pomagamo še več živalim, saj je prav to naš cilj. Mi se na tej poti učimo, hkrati pa po svojih najboljših močeh pomagamo. Morda nam uspe prodreti celo v tujino.«