Izbrana dela iz Pomurja za državno razstavo Videz tipnega
Predstavljamo izbrane avtorice in obrazložitve regijske selektorice.
Avtorice in avtorji na odprtju razstave Videz tipnega
V Galeriji Anteja Trstenjaka je bila do 30. januarja 2022 na ogled regijska razstava Videz tipnega v organizaciji Območne izpostave JSKD Ljutomer. Regijska selektorica, ga. Simona Menoni Muršič je izbrala dela petih avtoric, ki so se potegovala za udeležbo na državni razstavi, ki bo junija 2022 v Galeriji Murska Sobota. Z veseljem smo sprejeli novico, da je državni selektor, g. Robert Lozar izbral vseh pet del za državno razstavo. Predstavljamo izbrane avtorice iz Pomurja in obrazložitve regijske selektorice.
Nada Stajnko, ki je v Valovanju z na videz naključnim velikopoteznim nanašanjem barv s čopičem v različnih smereh ustvarila samosvojo monokromno pokrajino spomina, za katero se zdi, da v valovih prinaša podobe iz spomina in sanj. Slikarka je barve nanašala mestoma pastozno in mestoma v prosojnih plasteh, kar ustvarja videz teksture papirja oziroma rjave, izsušene prsti. Berljive sledi čopiča so postale nosilke čustvene in prostorske kompozicije.
Metka Tropenauer, katere Zrcala duš ustvarjajo prostorske rege, skozi katere pobegne prostor. Skorajda monokromatsko barvno platno, ki mu v kompoziciji barvnih ploskev avtorica dodaja različno tonaliteto in svetlost, namreč vertikalno prereže z belimi črtami, s čimer ustvarja ritem in tudi prostorski koncept, saj črte učinkujejo kot reže skozi katere preseva svetloba. Ploskev dobi novo dimenzijo, gibanje pa postane pomemben element slike, čeprav ta na prvi pogled deluje statično in uravnoteženo.
Tamara Špitaler Škorič z Razpadom sistema ustvari likovno polje, kjer v teksturi biva svetloba, ki zrcali tipno in razmerje med tistim kar se skriva za videnim oziroma se kaže na površju. Obraz lahko razumemo kot metafizično pojavo, ki jo zrcali duša ali pa realno igro narave, ki s svojo neizčrpno domišljijo riše vzorce, podobe in pokrajine. Z zanimivo teksturo lubja in gradnjo likovnega polja je slikarka ustvarila podobo, ki migota, zaradi česar površina deluje slikovito, čeprav se ob tem sprehaja na meji razpada kompozicije. Na to slikarka sama opozori z naslovom dela, ki ga lahko razumemo bodisi vsebinsko bodisi likovno-teoretsko. Kot razbrazdane gube postaranega obraza, ki sprva olesenijo v življenjskih preizkušnjah in se počasi razkrojijo v novo formo in energijo, razpada tudi sistem slike.
Danila Krpič - Fe203 že v naslovu opozori na materialnost, ki jo uprizarja slika. Rja, kot simbol počasnega razpada, ko tudi tako simbolično trden in močan naravni element kot je železo mora podleči zobu časa. Pa vendar, v delu Krpič Danile tople barve razkroja bivajo v svetlobi in rišejo jesensko slikovito pokrajino, saj bi slika v abstrahiranem pomenu lahko tudi zrcalila jesenski gozd. Tekstura organskih form rje in formalnih brazd poškodovanega železa v spodnjem delu slike, ki jih puščajo premišljene poteze čopiča, ustvarja samosvoje doživljanje razgibane teksture. Čeprav ustvarjalka bržkone hote ostaja na površini ploskve, kompozicijsko uravnoteženo delo prepriča z močno energijo, ki preseva skozi platno.
Kiparsko delo Dane Štrucelj z naslovom Počitek prinaša intimno podobo treh različnih vrst ptic, ki s postavitvijo ustvarjajo dinamične mimobežne prostorske diagonale. Kljub temu glinene ptice, katerih različno obdelana površina, od zglajene in obdelane z različno usmerjenimi šrafurami do dinamično razbrazdane, ki kaže sledove nanašanja in odtise rok, delujejo povezane v intimni trenutek. Zazirajo se druga mimo druge, a jih nevidna sila ubrane kompozicije povezuje kot v fotografijo ujet trenutek.
Vsem izbranim avtoricam iskreno čestitamo!
Zapisala Mira Rebernik Žižek, vodja OI JSKD Ljutomer
