V Ljutomeru je bila predstavitev knjige dr. Ivana Rihtariča Okraj Ljutomer 1945–1950, Upravno-politična in gospodarska skica

Leta 2020 je zgodovinar dr. Ivan Rihtarič izdal v samozaložbi knjigo Okraj Ljutomer 1945-1950. Upravno-politična in gospodarska skica. V sredo, 25. maja 2022 jo je predstavil v Ljutomeru v Galeriji Anteja Trstenjaka. Gostila ga je Območna izpostava JSKD Ljutomer. Kot je o knjigi dejal avtor, mu je bilo raziskovanje dogodkov v prvih letih po drugi svetovni vojna v takratnem okraju Ljutomer izziv, ki se ga je lotil z namenom, da v bogato zgodovino tega območja doda še doslej večino neobjavljenega gradiva. Arhivsko gradivo za ta čas in prostor je dostopno v Pokrajinskem arhivu Maribor, kjer so tudi zapisniki Okrajnega komiteja KPS Ljutomer za obdobje 1945-1952. Zapisniki, ohranjenih jih je le 49, so dokaj skromni, največkrat celo nepodpisani od zapisnikarja in sekretarja OK, a dajo dovolj vpogleda v dogajanje tistega časa. Zakaj za območje Ljutomera v arhivu ni dokumentov Udbe? Odgovora ne vemo.

Ljutomerski okraj je bil po obsegu in številu prebivalcev podoben sosednjemu okraju Gornja Radgona; o njem je že malo pred tem izdal obsežno knjigo Delovanje UDV v okraju Gornja Radgona in Radgonskem kotu 1945-1950. Razlikoval se je po tem, da ni mejil z državo Avstrijo, bil pa je obmejni z Republiko Hrvaško.

Obsegal je ozemlje, ki je bilo večje kot je danes Upravna enota Ljutomer, saj so vanj spadala še območja Tomaža, Miklavža, Ivanjkovec, Koga itd.

Avtor je poudaril, da je bil za marsikaj kot raziskova­lec prikrajšan, ker za ta čas in območje v Arhivu Slovenije ni dokumentov Uprave državne varnosti (UDV) oziroma Ozne in Udbe.

Dr. Ivan Rihtarič, rojen v Gornji Radgoni, končal gimnazijo Frana Miklošiča v Ljutomeru in na Filoz. fakulteti v Ljubljani diplomiral iz zgodovine in umetnostne zgodovine. Od leta 1971 do 1995 je bil predavatelj in dva mandata oz. 10 let ravnatelj na gimnaziji v Ljutomeru. Od leta 1995 do upokojitve 2013 je bil direktor Ljudske univerze v Gornji Radgoni. Leta 1989 je magistriral iz zgodovine na FF v Ljubljani, leta 2002 pa doktoriral iz zgodovine v Celovcu ter 2016 še na FF v Mariboru iz zgodovine. Izdal je 5 znanstvenih monografij, njegova osebna bibliografija šteje 459 enot. Je predsednik Zgodovinskega društva v Gornji Radgoni in član zgodovinskih društev v Avstriji (Celovec in Gradec) ter PAZU v Murski Soboti.

Njegovo področje raziskovanja je zlasti prva polovica dvajsetega stoletja na območju Spodnje Štajerske, Ljutomera in Gornje Radgone. Posveča se odnosom med Slovenci in Nemci pred in med prvo svetovno vojno. V prvi doktorski disertaciji se je tako osredotočil na ptujski časopis Štajerc in številke, ki so izšle med prvo svetovno vojno. V drugi doktorski disertaciji je podrobno obdelal ravnanje oblasti po drugi svetovni vojni v Gornji Radgoni in Radgonskem kotu. Kasneje je na podoben način obdelal še okraj Ljutomer.

Zapisala Mira Rebernik Žižek, vodja OI JSKD Ljutomer