Praznik Krajevne skupnosti Ivanjkovci obeležili tudi v knjižnici

Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož ima tri organizacijske enote. Najmlajša med njimi, Krajevna knjižnica Ivanjkovci, je odprla svoja vrata decembra 2017. Družbeno in kmetijsko bogata zgodovina kraja je tako pridobila tudi pomembno kulturno in izobraževalno ustanovo. Knjižnica ponuja v izposojo več kot 10.000 različnih naslovov leposlovnega in strokovnega gradiva za vse starostne skupine, glasbeno in filmsko zbirko ter pester nabor časopisov in revij. Poleg tega pa redno, vsak drugi torek v mesecu ob 16. uri, izvaja pravljične urice in ustvarjalne delavnice za otroke ter občasno razstave, delavnice in literarne večere, predvsem z domačimi ustvarjalci, za odrasle.

Knjižnica je letos v okviru praznovanja praznika Krajevne skupnosti Ivanjkovci pozornost posvetila krajevni zgodovini. Naša sedanjost sloni na življenju, delu in prizadevanju naših prednikov, zato je pomembno, da prav tako kot z odgovornostjo, predanostjo in marljivostjo skrbimo za našo zemljo, zase in naše odnose, skrbimo tudi za našo skupno kulturno dediščino. Matija Kociper, Zlatko Novak in Alenka Kociper so v pogovoru z bibliotekarko Marijano Korotaj spregovorili o knjigi Kociprovi iz Stanovna, se spomnili življenja nekoč in se poklonili tamkaj živečim ljudem.

Matija Kociper, priznani enolog, ki je bil zraven pri prvih peninah ormoške vinske kleti in mnogih drugih uspehih, je načitan, razgledan in natančen opazovalec sveta, z izjemnim spominom in darom za pripovedovanje. Zlatko Novak, avtor dnevnikov s potovanj: Po misijonskih poteh Madagaskarja (2012), Romanje v sveto deželo (2016), Pri Slovencih v Argentini (2019) in rodovnika Iz roda v rod (2017), in Matijeva hči novinarka Alenka Kociper pa sta vešča pisanja in najbolj zaslužna, da so Matijevi spomini in zgodovine drugih domačij Stanovna zapisani in izdani v knjigi.

Matijeva pripovedovanja o njegovih prednikih sežejo vse do leta 1850, ko se je rodil njegov pradedek, vizionar in vaška legenda, Hanza Kociper. Ob zgodbah o družinskih članih in spremljanju njihovega razvejanega družinskega drevesa pa sproti spoznavamo duh takratnega časa, zgodovinske dogodke in tudi vrednote, navade ter običaje krajanov.

Bralcem, ki ne poznajo družin iz Stanovna, bodo nedvomno zanimive zapisane podrobnosti o kmečkem življenju 19. in zgodnjega 20. stoletja, ekonomskih in socialnih odnosih med gospodarji ter hlapci, deklami ter viničarji, o tem, kako so gradili hiše, kako so se oblačili, o času življenja ob krušni peči, petrolejki ali repjači, o življenju in šolanju otrok, o šegah, navadah in običajih ob kmečkih opravilih, kolinah, poroki in smrti, o razvoju vinogradništva, večnih bojih s škodljivci vinske trte, ukrepih za oživitev vinogradništva, o izobraževanju gospodinj in vinogradnikov, pa o pomembnih ljudeh kot je bil veleposestnik, trgovec in takratni »poslanec« Petovar, ki je zaslužen za izgradnjo železnice skozi Ivanjkovce.

Iz rodbine Kociper je izšel tudi pisatelj Stanko Kociper, protikomunistično naravnan in z usodo zdomstva zaznamovan pisatelj romana Goričanec, zbirke novel Jeruzalemski zvonar, Mertik in drugih, ki se ga Matija spominja in predstavi njegovo življenjsko zgodbo.

Pričevanja so podkrepljena z bogatim slikovnim gradivom, ki je opremljeno tudi z opisi.

Opis rodbine in krajevne zgodovine se zaključi leta 2018 s trenutnim gospodarjem Kociprove kmetije v Stanovnu, ki »ne misli le na zemljo in delo, ampak tudi na prihodnost, tako bo na Kociprovi kmetiji, že stoletja prepojeni z znojem njihovih prednikov, življenje teklo naprej.«

Ivanjkovci so tako poleg knjige iz leta 2007 Ivanjkovci z okolico iz preteklosti za prihodnost avtorice Irene Cerar in urednice dr. Marije Makarovič dobili še en bogat vir pričevanja skupne preteklosti.

Zapisala: Marijana Korotaj
Foto: arhiv knjižnice