Predstavili so zgodbo o Ciperpanjskem mlinu

Včeraj smo v muzeju Splošne knjižnice Ljutomer ob Letu prleških vrednot in vinske kulture v občini Ljutomer pripravili zanimiv dogodek. Ob gostih, ki ohranjajo naše prleške vrednote, smo preživeli lep večer.

Na dogodku smo predstavili zgodbo o Ciperpanjskem mlinu Rafaela Pavličiča, ki pripoveduje o grenki usodi mlinarske družine. Avtor nam je glasbeno pripoved izvabljal tudi iz svoje tamburice.

Zgodba se mu je porodila ob sprehajanju v okolici nekdanjega Ciperpanjskega mlina, v sebi pa nosi pridih njegovih družinskih prednikov. Avtor nam je zaupal, da že snuje novo zgodbo o vojaku iz Stročje vasi.

Ledinsko ime Zipperwald (nemško) je po prleško Ciperpajn (območje med Babinci do mejnika v Stročji vas). Ob Ščavnici se je do srede 19. stoletja bohotil mogočen hrastov, potem so ga žal posekali. Danes je ostal le še delček ciperpajnsikega ozemlja preko čistilne naprave v smeri Pristave in Cvena.

Knjižico Ciperpajnski mlina lahko brezplačno prejmete v ljutomerski knjižnici.

Rafael vodi 6 tamburaških skupin (osnovnošolcev in tudi žensko tamburaško skupino iz Cvena), ki skupaj štejejo kar 70 članov, z igranjem na tamburice pa ohranjajo kulturno dediščino in vrednote Prlekije.

Dušan Stajnko je prevzel vodenje njihovega družinskega mlina v Gajševcih kot 17-letni gimnazijec ob tragični očetovi nesreči. Ni si želel postati mlinar, a so ga v to prisilile okoliščine. Na začetku ga stranke niso jemale resno, ker je bil mlad, majhen in suh mladenič. Kasneje je posel z mlinom stekel, mlin je prenovil in mu dodal ponudbo v skladu s povpraševanjem. Predstavil nam je svojo življenjsko zgodbo (mlin je bil že v dedkovih, kasneje v očetovih in sedaj Dušanovih rokah). Ima dva sinova, ki pa se še zdaj, kot osemnajstletnika ne vidita kot mlinarja v domačem mlinu.

Mlin Stajnko je danes uveljavljen ponudnik moke in kaše.

Dušan in Danica ob poletnih mesecih gostita pesnike in glasbenike; vsako leto je pri njih Jazz koncert, ki ga organizira Društvo 29 A iz Logarovcev.

Članice Sekcije za ohranjanje kulturne dediščine pri DU Ljutomer, ki jo vodi Danica Makoter, so nam najprej praktično pokazale, kako se naredijo izdelki iz testa: žemljica, kajzerica, vrtojek, klipič, ptički. Udeleženci dogodka so lahko sami poskusili izdelati naštete produkte iz testa. Med njimi je bila tudi naša županja Olga Karba.

Članice so nam ponazorile postopek izdelave testa in izdelkov, predstavile svoje delo na področju ohranjanja kulturne dediščine: kulinarika, razstave, kuharska knjiga, tipanka, izdelava našitih grbov, zbiranje šeg, navad, pregovorov in zgodb o vinogradništvu.

Dva pladnja izdelkov sta se spekla v slaščičarni Flo Cukeraj. Po predstavitvi je bila degustacija dobrot, ki so jih pripravile članice. Za vinsko spremljavo pa je poskrbelo Vinogradništvo Kosec iz Radomerščaka.

Foto: Splošna knjižnica Ljutomer