Godalni otoki - ritmi sobivanja
Štirideset slovenskih godalcev vseh generacij (profesionalni učitelji, poklicni godci, učenci in dijaki glasbenih šol,... ) je združilo moči in nam 10. septembra 2022 v Mariboru na Glavnem trgu pričaralo razburljivo popotovanje in nas vrnilo v čas disco glasbe iz sedemdesetih in osemdesetih let. Na pobudo Narodnega doma Maribor je nastal projekt Godalni otoki - ritmi sobivanja.
Celotno zgodbo, audio vizualizacijo, priredbe,... vse to je delo vrhunskega violinista, violista, profesorja, mednarodnega pedagoga in še bi lahko naštevala. Glasbenika z veliko začetnico.
Profesor Bojan Cvetrežnik je človek s katerim sem se prvič srečala na srednji glasbeni šoli Maribor. Bil je moj profesor viole. Od njega sem dobila glasbeno širino. Iz mene je znal izvabiti največ muzikalnosti kar sem je premogla. In to izžarevam še danes. Poleg klasike, sem spoznala da se lahko na godala zaigra še druge glasbene žanre. Od rocka, popa, narodne in ljudske glasbe, do različnih glasbenih efektov. Zelo sem počaščena, da sem imela priložnost spoznati tako odličnega glasbenika in pedagoga in da še vedno lahko sodelujem z njim v različnih projektih, kot je bil ta. Zelo sem vesela, da lahko svoje znanje, ki sem ga dobila tudi od prof. Bojana prenašam na svoje učence. In da so lahko tudi moje učenke doživele čar Godalnih otokov. Nekaj let nazaj smo na Glasbeni šoli Slavka Osterca Ljutomer gostili profesorja Bojana v okviru seminarja Godalkanje. Sedaj pa smo preko njegovega povabila sprejele izziv. Pred samim dogajanjem so moje učenke (Lara Weis, Katarina Prašiček in Lucija Divjak) opravljale avdicijo. Nato se je začelo. V avgustu so potekale vaje na različnih lokacijah, nato pa smo se 10.9. 2022 prepustili čarobnemu dogajanju. Kljub dežju smo koncert izvedli z eno urno zamudo in seveda z nekoliko manj občinstva. Ob 21 uri se je dež izlil in luči so se prižgale.
Ob spremljavi DJ-ja Mirka, ob pevki Damaris Potočnik ob spremljavi Nejca Škofica na klaviaturah in Filipa Vadnu na kitari smo zaigrali znane disco melodije iz 70.in 80. let. Violinisti smo bili opredeljeni na majhne otoke, med katerimi so se lahko obiskovalci sprehajali, plesali in uživali v zvokih violin v živo.
Poslušalci so celotno dogajanje spremljali z veliko nostalgije. Z nami so prepevali in plesali. Koncert je minil tako hitro kot blisk, saj nas je moč glasbe posrkala in nas popeljala v brezčasnost.
Projekti, kot je bil ta, si zasluži še večjo medijsko pozornost in večkratno reprizo po celotni Sloveniji.
Z željo, da ljudem damo nostalgijo, sproščenost in da našim otrokom pokažemo kako je bila tudi nekoč glasba zanimiva in da imamo možnost pokazati našim učencem, kaj vse se lahko izvaja z violinami ali z drugimi glasbili, pozivam ljudi, ki omogočajo kulturne dogodke v njihovem kraju, da se odločijo za ta fantastičen projekt, ki bo ljudi resnično očaral.
Ponosna sem, da sem lahko bila z učenkami del tega projekta. Prav tako zahvala tudi naši Glasbeni šoli Slavka Osterca Ljutomer, da takšne projekte tudi podpira.
Predvsem pa »Profesor Bojan Cvetrežnik, hvala. Hvala za vse to kar smo pod tvojo taktirko lahko doživeli. Bilo je resnično nepozabno.«
Avtorica besedila: Hermina Matjašič, prof.
Foto: Dejan Bulut