V Gornji Radgoni je potekala osrednja proslava ob Dnevu suverenosti in 31. obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije

Slovesnosti ob Dnevu suverenosti in 31. obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije, ki je v torek, 25. oktobra, potekala pod sloganom »Veterani smo za suverenost in proti kršenju suverenosti drugih« so se v Gornji Radgoni udeležili predsednik RS Borut Pahor, ministrica za notranje zadeve mag. Tatjana Bobnar, vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije mag. Boštjan Lindav, namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske brigadir Franc Koračin in prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan. Slavnostni govornik minister za obrambo RS Marjan Šarec je v svojem nagovoru izpostavil, da je za osamosvojitev Slovenije bila zaslužna celotna politika in celotno slovensko ljudstvo. Ključen je bil narod.

Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever je organizirala osrednjo slovesnost v dvorani Pomurskega sejma d.o.o. v Gornji Radgoni. V kulturnem programu so nastopili dijaki Gimnazije Frana Miklošiča Ljutomer, pevski zbor Evridike in Policijski orkester pod taktirko Tomaža Kmetiča. Zbrane na proslavi je pozdravil tudi župan Občine Gornja Radgona Stanislav Rojko. Ob slovesnosti sta izjavi podala tudi Ladislav Lipič, predsednik ZVVS in dr. Tomaž Čas, predsednik združenja Sever.

Ladislav Lipič, predsednik ZVVS: »Leta 1991 smo od državne suverenosti veliko pričakovali. Z velikim upanjem smo pričakovali, da bo nova državna oblast, kot najvišja, neomajna in neodvisna, tako navzven kot navznoter, uresničevala vsa v ustavo zapisana načela.
Pričakovanja so bila popolnoma upravičena. Priznala nas je mednarodna skupnost, imeli smo ozemeljsko celovitost, kot neodvisni subjekt mednarodnega prava. Izvoljena oblast bi lahko vodila politiko, za katero bi se opredelila brez prisile ostalih držav ali njihovih zvez. Resničnost je seveda drugačna. Delu svoje suverenosti na monetarnem, obrambnem in tudi drugih področjih smo se odrekli sami na referendumih, drugi deli suverenosti pa nam polzijo skozi prste, kot suhi pesek otrokom med igro. Razlika je v tem, da roke niso nedolžne in otroške ampak so roke starejših političnih veljakov, kateri nas že 30 let potiskajo skozi labirinte strankarskih interesov, kjer se tako nacionalna, kot tudi ljudska suverenost izgublja kot zrnca peska v vetru. Zato smo se zbudili v strankokraciji, kjer ti isti politiki mislijo, da se demokracija meri po številu in moči političnih strank in ne po spoštovanju človekovih pravic in človekovega dostojanstva, predvsem pa življenje ljudi v miru in blagostanju. Pa vendar, zgodovinski lok uporništva slovenskega naroda je sklenjen, imamo svojo državo in smo samostojni in tudi suvereni. Poskrbeti pa moramo, da bo nosilec naše suverenosti ostal slovenski narod. Tisti, ki nam je suverenost tudi priboril.«

Ladislav Lipič:

Dr. Tomaž Čas, predsednik združenja: »Ob prihajajočem prazniku dneva suverenosti je prav, da se spomnimo 25. oktobra 1991, ko je Slovenijo zapustil zadnji vojak takrat že sovražne Jugoslovanske armade. Prav je, da povemo, da se suverenost države ne kaže le navzven z varovanjem svoje meje oziroma svojega ozemlja, temveč tudi znotraj urejene države, ki mora biti demokratična, mora spoštovati človekove pravice in njihove temeljne svoboščine, torej mora biti pravna in socialna država. Prav je, da nimamo več vlade, ki je vodila v avtokracijo in se je po koščih odrekala notranji suverenosti ter v nasprotju z ustavo Republike Slovenije obvladovala tudi zakonodajno oblast in neupravičeno posegala v sodno vejo oblasti ter ni spoštovala človekovih pravic in njihovih temeljnih svoboščin. Zato bo prav zaradi tega letošnje praznovanje dneva suverenosti v Gornji Radgoni ponovno spominjalo na to, da moramo to, kar nas je ohranilo skozi stoletja, v današnjem času ohraniti in negovati še bolj zavzeto in da naj nas dan suverenosti opozarja predvsem na človekove pravice in njihove temeljne svoboščine ter na človečnost, kar je tudi cilj dejanske suverenosti pri uresničevanju naše ustavne demokracije.«

Tomaž Čas:

Minister Marjan Šarec je v svojem govoru poudaril, da z dnevom suverenosti slavimo sklepno dejanje slovenske osamosvojitvene vojne. »Slavimo dejanje, ki je zaključilo dolgoletne sanje, boj slovenskega naroda in strahove, ali nam bo uspelo ujeti pravi trenutek in živeti v svoji državi,« je povedal.

V nadaljevanju je minister povzel zgodovinska prizadevanja za slovensko samostojnost, in sicer preprečeni miting resnice leta 89, sprejete amandmaje v tedanji ustavi, ki so dali osnovo za osamosvojitev, ter plebiscit za življenje v samostojni državi.

O vojni za samostojno Slovenijo je minister Šarec dejal, da je bilo »takrat v zraku nekaj nepojmljivega, v narodu pa sta bili velika složnost in enotnost,« ter nadaljeval: »Večkrat slišimo, da je bila takrat politika enotna. Vendar je bil ključen narod. Osamosvojitev ni zasluga le nekaterih, temveč je zasluga celotnega naroda - vsake Slovenke in Slovenca, ki je takrat imel željo in je verjel v to, da bo slovenski narod živel suvereno v družbi drugih narodov. To, kar smo takrat sanjali, danes živimo. To so bile velike dosanjane sanje.« Minister Šarec je spomnil na zasluge takratne Teritorialne obrambe in takratne milice, saj sta njuna dejavnost in dejavnost številnih drugih po njegovih besedah pravzaprav razlog, da smo danes samostojni.

»Vsaka žrtev, ki je bila podarjena na oltar domovine v slovenski osamosvojitveni vojni, si zasluži časten in dostojen spomin. Vsak narod ima lastno zgodovino. Slovenska osamosvojitev je častno dejanje, je največje dejanje celotne slovenske politike, čeprav si zasluge pripisujejo le nekateri, in celotnega slovenskega ljudstva,« je še poudaril minister za obrambo Marjan Šarec

V govoru je omenil tudi druge dogodke iz slovenske zgodovine, in sicer pomen delovanja generala Rudolfa Maistra ter upor slovenskega naroda proti okupatorju. Dejal je še, da smo tudi z vstopom v Nato pokazali, da se ne odrekamo svoji suverenosti, ampak smo pripravljeni tvorno sodelovati.

Odhod zadnjega vojaka JLA je bil zaključek oborožene obrambe procesov slovenske osamosvojitve

Dogodki, ki jih povezujemo z osamosvojitvenimi procesi, so se začeli že s preprečitvijo t.i. mitinga resnice v Ljubljani leta 1989, nadaljevali so se s prvimi demokratičnimi večstrankarskimi volitvami aprila 1990, s poskusom razorožitve slovenske teritorialne obrambe, ustanovitvijo manevrske strukture narodne zaščite, plebiscitom in vojno za samostojno Slovenijo 1991. S sklepnim dejanjem, odhodom JLA iz Slovenije, je proces osamosvojitve prešel v zaključno fazo, ko je bila potrebno le še pridobiti mednarodno priznanje nove države.

JLA bi se morala iz Slovenije umakniti do 18. oktobra 1991. Sporazumno je bil rok umika podaljšan za teden dni. Iz pristanišča v Kopru se je JLA začela umikati 20. oktobra 1991, kot zadnji dan umika pa je bil določen 25. oktober. Že 21. oktobra je v Luko Koper priplula vojaška ladja Galeb, ki je na krov sprejela nekaj čez tisoč vojakov JA. V naslednjih dneh so v Koper pripluli še črnogorski trajekt Sveti Štefan in dve vojaški transportni ladji. 25. oktobra sta v Koper priplula tudi malteški trajekt Venus in vojaški trajekt PO-9, ki sta vkrcala še zadnje vojake JLA, ki so ozemlje Slovenije zapustili istega dne ob 23.45 uri, ladja Venus pa je slovensko morje zapustila v prvih urah 26. oktobra 1991.

Zadnji vojaki JLA so se umikali iz vseh vojaških objektov na območju Republike Slovenije. Čas do dokončnega umika je bil za pripadnike TO in policiste poln negotovosti, napetosti, nevarnosti izbruha novih oboroženih spopadov, pogajanj in nenazadnje prevzemanja vojaških objektov v varovanje in upravljanje. Vojaške enote so zapuščale tudi vojaške objekte na območju Pomurja, česar so se spomnili na tokratni slovesnosti v Gornji Radgoni. Kraj letošnjega praznovanja prav zaradi dogodkov v času osamosvajanja torej ni bil izbran naključno.

Foto: arhiv ZVVS