45. Rojstni den

, ponedeljek, 12. september 2011 ob 16:502

 

 

45. rojstni den

Pret dvema tjednoma sen dopuna 45 let. Zaron mojega rojstnega dneva sen se zbüda bole čemerne vole, ja, leta pač naredijo svoje!

Odprava sen se f kühjo v prepričanji, da de mi žena že zaron popestrila den s svojin: "Vse najbojše, možiček moj zloti!" in me verjetno presenetila tüdi s kakšin darilcem. Pa je ne rekla niti dobro jütro, kaj šele tistega, ka sen pričaküva!

Dobro!, sen si misla, se takše so pač žene po neke letih. Ampak deca, o ja, ti se bodo pač spotili na mene!? Tüdi deca so prišli k zajtrki in tüdi uni neso rekli nič.

Globoko razočarani sen se odprava na delo. V trenutki, gda sen stopa skoz dveri svoje pisarne, je moja tajnica Jana s prešernen nasmehon na vüstah zakričala: "Dobro jütro, gospot šef, in vse najbojše za vaš rojstni den!" Takoj sen se počüta bojše! Vse neše se je spota, da toti den praznüvlen rojstni den.

Zakopa sen se v delo in dela do pudneva. Zaten je potrkala Jana na moje dveri in mi prijozno rekla: "Vete, šef, tak lep den je vüni, pa še vaš rojstni den je gnes, ke ko bi šli z menoj na obed!"

"To je najlepša stvor, ke sen jo gnes čüja," sen ji otguča. Greva!? Šla sva na obed. Pa ne to, kon ponavodi zahojamo; šla sva v malo, odlično restavracijo, si privoščila martini in neskončno uživala op dobri hroni.

Gda pa sva se pelala nazaj na delo, je Jana predlogala: "Vete, šef, tak lep den je gnes, najbrš nama je ne potrebno iti takoj nazaj v pisarno, ali ne??"

"Ne, seveda ne!", sem otguča, kak bi verjetno otguča vsoki dober šef, ke je zadovolen s svojo tajnico.

"Potli pa vas povabin k meni na kupico!", se je nasmijola Jana.

V jenem stanovoji sen se udobno namestija in bilo mi je zlo fajn. Jana je poskrbela za pijačo in potli, gda sva nazdravila, je nedužno rekla: "Šef, če ne zamerite, za moment, vas bon zapistila in skočla v spalnico. Samo teko, da zdrsnen v neke bole udobnega."

"Seveda", sem otguča, zej že ves vznemirjen in v že skoro bolečen pričakovoji. Odišla je v spalnico in čez približno pet minot je prišla nazaj. V rokah je nosla veko, proznično turto, za joj pa so prišli is spalnice tüdi moja žena, deca, puno nojinih prijatelof in tüdi neke sodelafcof. In vsi so peli: "Vse najbojše za te, vse najbolše za te..."

In tan na kavči sen seda jaz, popunoma presenečeni in popunoma nogi. Podük: NIKOLI NE ZAVÜJPLITE SVOJI TAJNICI!

 

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.

Več v Blog