Zdrava mokrišča so nepogrešljiva za preživetje ljudi in zdrav planet

2. februarja obeležujemo Svetovni dan mokrišč. Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je ob tem poudaril: "Ministrstvo za naravne vire in prostor si s konkretnimi ukrepi prizadeva spremeniti trend degradacije mokrišč in poskrbeti za njihovo obnovo. Mokrišča v velikem delu obnavljamo s projekti za območja Natura 2000, ki so sofinancirani iz državnega proračuna in iz različnih evropskih finančnih mehanizmov. V sklopu projektov Natura Mura in zaDravo so trenutno v teku najobsežnejše renaturacije rečnih mokrišč v Sloveniji do sedaj. Renaturacije reke Mure in Drave obsegajo obnovo poplavnih gozdov, mokrotnih travnikov, mlak in večjih mrtvic, obnovo stranskih rečnih rokavov ter obsežne revitalizacije rečne struge".

Mokrišča so eden najbolj ogroženih ekosistemov na Zemlji, ki je bil močno degradiran ali popolnoma uničen predvsem zaradi človekovih dejavnosti in nerazumevanja pomena mokrišč za človeka in naravo.

Med mokrišča štejemo območja, ki so stalno ali občasno ovodenela, v svoji okolici jih najpogosteje poznamo kot močvirja, nizka barja, šotišča, soline, poplavne mokrotne travnike, poplavne gozdove, slane lagune, poplavne ravnice rek, mlake in podobno. So naravnega ali umetnega nastanka, s stoječo ali tekočo vodo, ki je sladka, polslana ali slana.

Mokrišča izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi

Zdrava mokrišča so zibelka biotske raznovrstnosti, vir pitne vode in izjemnega pomena za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe. Zdrava mokrišča predstavljajo na naravi temelječe rešitve, ki so izjemnega pomena za reševanje podnebno - biodiverzitetne in vodne krize, globalnega izziva, kakršen do sedaj še ni bil zabeležen. Na naravi temelječe rešitve imajo celostno pozitiven vpliv na naravo in ljudi ter za razliko od tudi dobro izvedenih tehničnih rešitev ne povzročajo negativnih vplivov na okolje.

Zdrava mokrišča zagotavljajo nujne ekosistemske storitve, kot so kakovostna pitna voda, prehranske dobrine, uravnavajo mikroklimo in podnebje, predstavljajo učinkovite ponore in izjemna skladišča ogljika ter blažijo negativne učinke ekstremnih podnebnih pojavov, kot sta suša in poplave.

Mokrišča so naravni zbiralniki in zadrževalniki vode ter količinsko bogatijo podtalnico. Zagotavljajo nam večino sladke vode. Obenem so mokrišča naravne čistilne naprave, zato jih imenujemo tudi ledvica pokrajine. Še posebej v sušnih časih je njihova vloga izjemno pomembna: so kot naravne spužve, ki v času suše sproščajo shranjeno vodo. Zaradi zadrževanja vode, v času večjih količin padavin in visokih vodostajev zmanjšujejo možnost poplav.

Mokrišča izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi. Od leta 1700 je izginilo več kot 80 % mokrišč, od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa več kot 35 %. Število rastlinskih in živalskih vrst celinskih mokrišč se je zmanjšalo za 81 %, število vrst obalnih in morskih mokrišč za 36 %. Izginjanje mokrišč povzročajo človekove dejavnosti kot so izsuševanje in zasipavanj mokrišč zaradi kmetijstva in pozidave, onesnaževanje vode in izsekavanje mokriščne vegetacije ter prekomerno izkoriščanje virov. V zadnjih desetletjih mokrišča vse bolj ogroža tudi širjenje invazivnih tujerodnih vrst ter podnebne spremembe.

Mokrišča na svetovni ravni zagotavljajo ekosistemske storitve, v vrednosti 41,5 bilijonov EUR letno in neposredno ali posredno prispevajo k 75 kazalnikom ciljev trajnostnega razvoja Agende ZN 2030.

V Sloveniji so tri lokalitete, ki so uvrščene tudi na seznam mednarodno pomembnih mokrišč Ramsarske konvencije: Sečoveljske soline, Škocjanske jame ter Cerkniško jezero s Križno jamo in Rakovim Škocjanom.

V zadnjih letih so v Sloveniji potekali in še potekajo naslednji projekti, ki so primarno namenjeni obnovi mokrišč na območjih Nature 2000:

• Kras ReVita, ki je namenjen Izboljšanju stanja naravovarstveno najpomembnejših delov travišč in barjanskih površin na Cerkniškem jezeru in Planinskem polju in se izvaja v sklopu Operativnega programa izvajanja Evropske kohezijske politike 2014-2020.
• LIFE Stržen je projekt, ki vključuje obnovo struge potoka Stržena na Cerkniškem jezeru. V 50. letih prejšnjega stoletja so potok načrtno izsuševali. S povrnitvijo v primarno stanje potok teče v okljukih in vrača vodno dinamiko presihajočemu jezeru. Projekt je tudi prejemnik slovenske nagrade Natura 2000 za varstvo vrst in habitatnih tipov Nature 2000 v Sloveniji.
• LIFE AMPHICON, ki je namenjen ohranjanju dvoživk in njihovih habitatov izboljšujejo povezanost vodnih in kopenskih življenjskih okolij za dvoživke. Do leta 2023 bodo v Sloveniji vzpostavili 130 novih mlak in večjih luž na štirih območjih Nature 2000: 50 na Ljubljanskem barju, 40 na Radenskem polju, 30 na Bohorju in 10 v Jovsih.
• Projekt WETMAN - ohranjanje in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji so obnovili šest mokrišč: Pohorska barja, Zelenci, Mura-Petišovci, Planik, Vrhe in Gornji kal.
• Mala Barja - Marja je projekt, v katerem so obnavljali mokrišča na 10 območjih Nature 2000 na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji. Z odkupi zemljišč in vzpostavitvijo skrbništva ter pogodbenega varstva so omogočili ustrezno upravljanje. Za obnovo mokrišč so odstranjevali zarast in invazivne tujerodne vrste ter uvajali primerne kmetijske prakse. Za obiskovalce so vzpostavili Info center Mišja dolina Natura 2000.
• V projektu Ljuba - Ljudje za barje so na enem največjih mokrišč v Sloveniji, na Ljubljanskem barju, obnovili mokrotno dolino v naravnem rezervatu in v sodelovanju s kmetijskimi organizacijami spodbujali vključevanje kmetov v naravovarstvene ukrepe Skupne kmetijske politike.
• V projektu PoLjuba, ki je prav tako potekal na Ljubljanskem barju, so se osredotočili na izboljšavo kmetijskih praks (časovno omejena košnja, prepoved gnojenja, odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst rastlin) za ohranjanje evropsko pomembnih živalskih vrst, odkupili so pomembna zemljišča in vzpostavili pogodbeno varstvo na skupno 133 hektarih površine. Med terenskimi akcijami je izstopal izlov invazivne tujerodne vrste želv.