33. Nacionalni otroški parlament

Vita Nonkovič, Lukas Gumilar, Nina Ozbetič, Jon Milič, Neža Košti, Eva Lapoša, Jure Šoštarič in Martin Karlo. To so imena delegatk in delegatov, ki so zastopali Pomursko regijo 11. 4. 2023, na 33. Nacionalnem otroškem parlamentu. Na tem srečanju je bilo prisotnih 20 regij Slovenije, kakor jih ima za potrebe tega programa opredeljene Zveza prijateljev mladine Slovenije. Osrednja tema nacionalnega otroškega parlamenta je bila »Duševno zdravje otrok in mladih«, ki se bo še izvajala naslednje leto. Ob devetih smo začeli z uvodnim programom v plenarni dvorani. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Župančič in predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik sta nam namenili prijazne ter spodbudne besede.

Mladi parlamentarci so se razdelili v štiri skupine, v vsaki skupini je bil moderator in zapisnikar. Vsaka skupina je obravnavala eno izmed naslednjih podtem:

• Kaj je duševno zdravje?
• Vpliv okolja na moje duševno zdravje
• Moji viri pomoči
• Spremembe za krepitev mojega razvoja

SOBA 110

V Sobi 110 so obravnavali podtemo »Kaj je duševno zdravje?«. Za uvodni pozdrav je mlade parlamentarce nagovorila poslanka državnega zbora, ga. Vera Granfol iz Gornje Radgone. Za začetek je najprej moderator postavil nekaj uvodnih vprašanj na katere so delegati odgovarjali (je dobro biti ves čas srečen; ali je okej, da smo jezni; ali je narobe, če jočem; na koga se lahko obrnemo, ko smo v stiski ...). S tem so začeli z uvodnim delom razprave. Po uvodnih vprašanjih so delegati prebili led in začeli z razpravo znotraj skupine. V drugem delu razprave so sprejemali sklepe. Razpravljali so tudi o nizki samopodobi, kaj so rešitve za boljšo samopodobo, kako prepoznavamo življenjske cilje in kako uspešno premagujemo probleme. Delegati so kasneje naštevali številne probleme, s katerimi se srečujejo na področju duševnega zdravja. Najbolj pogost problem je bil, kje lahko najdejo ustrezno pomoč, slaba samopodoba, previsoka pričakovanja okolice ter neresni odnos do duševnih problemov. Rešitve so razdelili v skupine, kaj vse lahko kdo stori. Vsak posameznik pri sebi se lahko ukvarja s športom ali z drugimi aktivnostmi. V šolah pričakujejo spodbudne misli, anonimni nabiralnik, tabelo počutja in tudi ozaveščanje o duševnem zdravju. Država bi lahko izvedla več pogovor o različnih pogledih na duševno zdravje v parlamentu. Predlagajo tudi modernizacijo TOM telefona z anonimnimi sporočili.

VELIKI SALON

V velikem salonu so obravnavali podtemo »Vpliv okolja na moje duševno zdravje«. To podtemo so razčlenili na manjše enote, in sicer na družino, šolo, prijatelji oziroma družbo, prijateljstvo v virtualnem svetu in samopodobo.

Družina

Delegati menijo, da bi starši naj bili spodbudno okolje za otroke in mladostnike, želijo si njihovo iskrenost, sprejemanja svojih otrok takšnih kakršni so, menijo tudi, da je potrebna enakopravnost v družinskih odnosih. Predlagali so inovativno izobraževanje staršev, kot so razni kvizi.

Šola

Mladi menijo, da učitelji morajo razumeti učence, se jim tudi kdaj prilagoditi in temu mora biti prilagojen tudi učni proces za pedagoške poklice, katere bi bilo treba motivirat s primerno plačo in statusom v družbi. Učitelji se morajo ozirati na obrazno mimiko ter razpoloženje učencev in vkolikor vidijo spremembo v obnašanju, bi mu naj poskušali pomagati. Zahtevajo, da bi vsaka šola imela vsaj enega socialnega/svetovalnega delavca in terapevta. Predlagajo spremembo v sistemu določanja nadarjenosti, ker se navadni učenci počutijo zapostavljeni pred nadarjenimi učenci, zato ker nimajo naziva nadarjenosti, posledično lahko pride tudi do diskriminacije. Predlagali so tudi, da bi se športna vzgoja, glasbena umetnost in likovna umetnost ocenjevali z opravil oziroma ne opravil, ker nimajo vsi enakih sposobnosti za šport, likovno ali glasbeno umetnost.

Prijatelji oziroma družba

V prijateljstvu je potrebno zaupanje. Ugotavljajo, da je treba odgovorno zbirati družbo okrog sebe, ne glede na posameznikov socialni status. Prav tako menijo, da je manj več in da moramo zgraditi odnose ter pridobiti neko zaupanje do sočloveka.

Prijateljstvo v virtualnem svetu

Mladi parlamentarci od sovrstnikov pričakujejo, skupno druženje brez mobilnih naprav, saj je pomemben stik s človekom. Menijo, da bi država morala nameniti več sredstev organizacijam, ki ozaveščajo prednosti in slabosti virtualnega sveta.
Samopodoba
Samopodoba ni nekaj, kaj se zgradi oziroma nastane skozi noč. V življenju si je potrebno postavljati cilje, vendar ne previsoke. S sovrstniki moramo biti realni, iskreni in jih tako usmerjati v življenju. Drugim osebam je treba pokazati realni svet, vendar na spoštljiv in prijazen način.

SOBA 209

V sobi 209 so razpravljali o temi Moji viri pomoči, kjer so začeli z uvodnim vprašanjem »Kdo so moji viri moči oziroma pomoči?«. Vire pomoči so razdelili oziroma definirali v naslednje skupine: trajne, začasne, pozitivne in negativne. Poznavanje samega sebe je pomembno, saj tako lahko sami identificiramo, ko potrebujemo pomoč in jo tudi sprejmemo. Razprava je tekla o notranji pomoči oz. kako lahko pomagamo sami sebi, ključ tega je dobra samopodoba in hkrati biti to, kar si. Ena izmed delegatk v tej skupini je dejala: »Dobra samopodoba je temelj duševnega zdravja, slednjo pa gradimo s poznavanjem lastni, dobrih in slabih lastnostih, s selektivnim izbiranjem družbe, postavitvijo realnih ciljev ter samorefleksijo.« Debata je tekla tudi o zunanji pomoči v šoli. Predlagali so dodatna izobraževanja za učitelje in učence, da bi lažje znali prepoznati ter pomagati pri duševnih težavah. Hkrati pa so predlagali postavitev nabiralnikov, s katerimi bi lahko anonimno poiskali pomoč. Naloga družine je ustanovitev dobrega in toplega območja, kjer se mladostniki lahko počutijo varno. Ko so nam zaupane težave, moramo kot družba razbijati tabuje. Če se ne spoznamo na težave, moramo poiskati drugo pomoč pri strokovnjakih, vendar pa moramo upoštevati razne želje iskalca pomoči.

SOBA 212

V sobi 212 so razpravljali o temi »Spremembe za krepitev mojega razvoja« Mladi so se soglasno strinjali, da je trenutna metoda učenja pri sedenju neprimerna, saj se mladi očitno premalo gibljejo. Nekatere šole imajo interaktivni odmor, učinkovitost tega pa se kaže pri vsakem učencu posebej, glede na njegovo trenutno počutje. Predlagajo napovedana spraševanja oz. ocenjevanja, da se učenec lahko primerno pripravi. Novo nastali čas pa se lahko izkoristi za timsko delo, kritično razmišljanje, debato itd. Ena izmed težav je, da so ocenjevanja orientirano na pomnjenja in ne na razumevanja, mladi pa si želijo, da bi se način ocenjevanja spremenil. Le-ta naj bi vsebovala več govornih nastopov in timskega dela projektov. Svetovalne službe so redno zasedene in je težko priti do pomoči ter so za otrokovo težave nepripravljeni oz. neusposobljeni. Nekateri razredniki se ne zavedajo svoje vloge in jo zato ne opravljalo tako, kot bi jo morali. Mladi parlamentarci so spet izrazili željo po več svetovalnih delavcih ali pa osebah, ki bi samo skrbela za svetovanje mladim ali razrednikom. Odnosi s starši so pomembni, vendar se življenja med starši in otroci precej razlikujejo. Predlagajo, da bi starše dodatno izobrazili o duševnem zdravju, gospodinjstvu, ravnanjem s tehnologijo in v financah, da ustrezno izobrazijo svoje otroke. Poleg tega so še predlagali izobraževanje o duševnem zdravju za mlade same, da se izobrazijo kako lahko pomagajo sovrstnikom ter kako lahko opazijo različne simptome pri duševnem zdravju. Želijo še, da bi bil pouk računalništva obvezen, saj je ključ do kariernega razvoja.

PLENARNO ZASEDANJE

Po skupinskem delu se je ob 12. uri začela plenarna seja. Tokrat je bilo prisotnih zelo veliko predstavnikov odločevalcev (predsednik vlade RS, ministri, Varuh človekovih pravic, zastopnik za otrokove pravice, predstavniki NIJZ, predsednik Dijaške organizacije Slovenija, nekateri poslanci in drugi). Vsak zapisnikar je predstavil delo skupine, nato je sledila 20 minutna razprava o tej podtemi. Do besede so prišli tudi delegati iz Pomurske regije, in sicer Vita Nonkovič, Jon Milič in Lukas Gumilar.

Za konec sem zastavil par vprašanj našim Pomurskim delegatkam in delegatom.

Kaj meniš o pogovorih o duševnem zdravju? Je to še vedno tabu tema?
»Moje mnenje je, da ta tema postaja vse bolj aktualna in vedno bolj prisotna v naših življenjih. Kljub temu da je to lahko občutljivo področje za večino ljudi, je pomembno, da omenimo in razpravljamo na temo duševnega zdravja,« je dejal Jon Milič iz UE Ljutomer.

Kaj bi svetovala mladim, ki iščejo pomoč in ne upajo spregovoriti o svojem duševnem zdravju?
»Mladim, ki iščejo pomoč za svoje duševno zdravje bi svetovala, da naj ne odlašajo. Duševno zdravje je tako pomembno kot telesno. Če bi si recimo zlomili roko, tudi ne bi čakali, da se zaceli sama. Zato je pomembno, da vedo, da niso sami, in da je veliko ljudi, ki se sooča s podobnimi težavami, še več pa je takih, ki bi jim z veseljem prisluhnili in jim pomagali. Kot pravijo, je odgovor res pogovor, zato je pomembno, da naše duševno zdravje ne ostane tabu tema.« je dejala Vita Nonkovič iz UE Murska Sobota.

Kaj je tvoj nasvet za boljšo samopodobo?
»Menim, da je dandanes samopodoba veliko ljudi, še posebej pa mladostnikov, poteptana in le-tem prikazana v slabi luči, zaradi današnje miselnosti. Vsem nam je zelo zelo pomembno, kaj si mislijo drugi in tako lahko velikokrat pozabimo na to, kar mislimo sami. Enostavno pozabimo filtrirati med konstruktivno kritiko, ki je usmerjena v izboljšanje nas, in kritiko, ki jo nekdo izreče zato, da bi nas poskusil pokazati v slabi luči in tako povzdignil sebe v družbi in nasploh. Moj nasvet vsem za boljšo samopodobo pa je, da se res zazrite vase in se prepričajte ali je kritika res "na mestu" in ali je res tako, kot ti reče nekdo drug. Vedno poslušajmo kritike in delajmo na sebi, a ne pozabimo, da nas ne zaznamuje to, kar nekdo misli o nas, ampak to, kar počnemo mi sami, in to, v kar verjamemo. Pomembno je, da mislimo s svojo glavo.« je dejal Lukas Gumilar iz UE Murska Sobota.

Kaj predlagaš odraslim, glede na svetovanje svojim otrokom oziroma učencem?
»Jaz bi predlagala, da se odrasli morajo z otrokom redno pogovoriti, če opazijo, da je kaj narobe oz., če je konstantno slabe volje ali ga kaj teži. Razumem, da vsi starši ali učitelji ne morejo tega takoj opaziti, ker še imajo druge učence oz. otroke ter zaposlitve. Vseeno se morajo potruditi, da razumejo otroke in jim tudi nudijo ustrezno pomoč,« je dejala Nina Ozbetič iz UE Lendava.

Kaj bi svetovala oziroma povedala sovrstnikom o duševnem zdravju? Ali so mladi dovolj izobraženi glede duševnega zdravja?
»Sovrstnikom bi svetovala, da si naj o duševnem zdravju čim več preberejo, se o tem pogovarjajo, ter naj se zavedajo, da je duševno zdravje tudi odraz našega veselja in pozitivnih odzivov. Verjamem, da bi se, kar se tiče izobraženosti mladih, lahko premaknili še kakšen korak naprej z npr. rednimi in zanimivimi predavanji.« je dejala Neža Košti iz UE Ljutomer.

Povezava na še več informacij: https://www.zpms.si/2023/04/11/33-nacionalni-otroski-parlament-dusevno-zdravje-otrok-in-mladih/

Zapisal: Jakob Vuk