Napev-Odsev letos v Veržeju

Nastopilo je 8 skupin z izbranimi programi, ki so jih skupine opisale in nekaj povedale tudi o sebi.

Prlekija-on.net, sreda, 17. maj 2023 ob 18:36
Območno srečanje poustvarjalcev prleškega ljudskega izročila

Območno srečanje poustvarjalcev prleškega ljudskega izročila

Območno srečanje poustvarjalcev prleškega ljudskega izročila je potekalo letos v Veržeju v organizaciji območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ljutomer.

Nastopilo je 8 skupin z izbranimi programi, ki so jih skupine opisale in nekaj povedale tudi o sebi.

GLASBENI SESTAV LEŠČEČEK deluje pod okriljem Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej. Leščeček je varuh narcis, ki so tudi v teh spomladanskih dneh pobelile veržejske travnike. Zasedba danes šteje osem godcev iz celotnega Pomurja. Umetniški vodja glasbenega sestava je David Lukner. Zadnjih nekaj let Leščečki obujajo skladbe, ki spadajo v obdobje med obema vojnama, ali še kasneje. To jim omogoča uporabo nekaterih modernejših instrumentov, netipičnih za folkloro, s tem pa se hitro širi tudi njihov repertoar.

Pevke ljudskih pesmi SOSIDE, Kulturnega društva Anton Krempl Mala Nedelja druži veselje do petja. Skupina izhaja iz šmarničnih pobožnosti. Letos praznujejo deset let delovanja kot organizirana skupina. Zavedajo se, kako pomembno je prenašati ljudsko izročilo in ga negovati, saj nam je bilo zaupano od naših prednikov. Njihova vodja je Liljana Peršak. Slišali smo kolednico o svetem Florjanu.

KAJEROF DUET kulturnega društva Kajer Bučečovci je bil ustanovljen leta 2019, je naslednik ljudskih pevcev iz Bučečovec. Obe pesmi sta govorili o predzakonskem in zakonskem stanu v kmečkem okolju naših prednikov v Prlekiji.
Vodja dueta je Helena Osterc.

MOŠKO zasedbo Vokalne skupine LEŠČEČEK KD Slavko Osterc Veržej so ustanovili plesalke in plesalci Folklorne skupine Leščeček z željo po poustvarjanju pevskega ljudskega izročila. Kot samostojna sekcija KD Slavko Osterc Veržej delujejo že od leta 2009. Aktivno so se vključili tudi v projekt Plavček-slavček, kjer so zbirali stare pesmi, ki so se nekoč prepevale ob vasovanju. Moška zasedba se je predstavila najprej z domoljubno pesmijo popotnik pridem čez goro, v kateri je opevana ljubezen do domovine, nato pa s hudomušno Takšna, kak je moja žena. Mentorica je Mateja Žalik Rus.

PEVKE LJUDSKIH PESMI pri folklorni skupini KAJER so bile v tej zasedbi ustanovljene leta 2015 in so naslednice Ljudskih pevcev iz Bučečovec. Večina članov sodeluje tudi v folklorni skupini Kajer Bučečovci. Prva pesem je bila ljubezenska, druga pa je govorila o žalostni usodi mamice, ki ostane sama z otrokom. Obe pesmi izvirata iz naših krajev in ju lahko najdemo v zbirki Glasbena folklora Prlekije Josipa Dravca. Mentorica je Helena Osterc.

VOKALNA SKUPINA pevcev folklorne skupine kulturnega društva CVEN je začela delovati v času korone, ko smo lahko več peli in manj plesali. Veliko pojejo v folklornih spletih, zato izbirajo več takšnih pesmi, ki jih pojejo med plesi, saj so vsi plesalci folklorne skupine. Za nastop so izbrali znane slovenske ljudske pesmi in napeve, ki so jih prilagodili svoji zasedbi. Program je sestavljen iz ljubezenskih pesmi, pa tudi pesmi, ki opevajo starejše običaje in razmišljanja. Njihov vodja je Žiga Dunaj.

DUET BEROČKA, Marinka in Selma delujeta pod okriljem Zavoda Herbija Prlekija. Izdali sta knjižico z zgoščenko Ljubav se ne trži, kjer je zbranih 24 pesmi iz Prlekije, Prekmurja in Međimurja, ki je plod dolgoletnega zbiranja in poustvarjanja ljudskega izročila. Izvedeni program je bil sestavljen iz izbora štirih ljudskih pesmi, zapisanih, oz. posnetih na območju Prlekije. Pripovedujejo o dekletu v brezskrbnem pred ženitvenem obdobju, o zaljubljenosti, prehodu v zakonski stan in na hudomušen način tudi o vsakdanji stvarnosti zakonskega življenja, tako značilni za tisti čas.

ŽENSKA ZASEDBA LEŠČEČEK deluje kot samostojna sekcija KD Slavko Osterc Veržej od leta 2009. V tem obdobju so uspešno zaključili projekt zbiranja ljudskih pesmi na območju Občine Veržej in izdali zgoščenko s spremno knjigo z naslovom Te je lüšno blo. Vse tri ljudske pesmi, ki smo jih slišali, si sledijo po nekem časovnem zaporedju. V prvi pesmi dekle išče svojo ljubezen; rada bi se možila pa še ni srečala ta pravega. V drugi pesmi sledi zaplet - dekle se je zaljubilo in se veseli vsake priložnosti za snidenje s svojim dragim. Usoda ju združi, njena želja se uresniči. A kmalu spozna realnost zakona, ki zna včasih biti tudi trd oreh, o tem govori še tretja pesem. Vodja zasedbe je Mateja Žalik Rus.


Zapisala Mira Rebernik Žižek



Več v Kultura in izobraževanje