Volilni Zbor članov Zgodovinskega društva Ormož in predstavitev nove številke strokovne publikacije »Zgodovinski zapisi 19/2022«

Zgodovinsko društvo Ormož je zakorakalo v tretje desetletje svojega delovanja na področju raziskovanja lokalne zgodovine. 19. maja 2023 smo člani društva izpeljali volilni zbor članov in predstavili novo številko strokovne publikacije Zgodovinski zapisi 19/2022.

Izvolili smo tudi novo vodstvo in nove organe društva; dolgoletni predsednik društva Tonček Luskovič, ki je društvo vodil od leta 2006, je predsedniško funkcijo predal Ani Kaučič, sam pa bo še naprej prinašalec novih zamisli kot član UO.

Ob tej priložnosti smo mu predali in izrekli iskreno zahvalo, saj je vsa njegova neizčrpna energija pritegnila za seboj še vrsto ljudi, novih raziskovalcev, ki srčno in z ljubeznijo iščemo skrite ali že kar pozabljene zanimivosti, dogodke in mnoge zaslužne ljudi. Predvsem zaradi njegovega izjemnega doprinosa se je naše društvo razcvetelo v enega najbolj aktivnih zgodovinskih društev v Sloveniji.

V obdobju od leta 1999 do 2023 smo organizirali vrsto pomembnih dogodkov (simpozije, domače in mednarodne, in izdajo različnih strokovnih publikacij). Preko 40 jih je bilo. Od leta 2006 do 2010 je bilo takšnih dogodkov 14, od 2010 do 2014 se je v organizaciji društva zvrstilo 15 dogodkov. Zadnje obdobje od 2014 do 2023 je bilo bogatejše za 12 dogodkov. Stalnica ostaja vsakoletno izdajanje strokovne publikacije Zgodovinski zapisi (ZZ) - prva je izšla leta 2004. Že takrat smo k sodelovanju povabili ljudi različnih poklicev in znanj, predvsem pa raziskovalce ormoške preteklosti, ki smo jo želeli predstaviti domači in širši množici bralcev. V teh letih smo jim podarili bogato zbirko zapisanih raziskav (preko 2.000 strani ZZ priča o tem). Na tem mestu tudi omenimo, da so vse izdane publikacije od leta 2015 dostopne v digitalni obliki na spletnem naslovu Digitalne knjižnice Slovenije.

Del nagovora predsednika Toneta Luskoviča:

Preteklost je treba ceniti takšno, kakršna je, ne je cefrati in ne zamolčati.

Preteklosti ne smemo potvarjati, še posebej pa je ne smemo prirejati za dnevne politične ali kakršne koli druge neznanstvene namene.

Tako poskušamo ravnati v Zgodovinskem društvu Ormož. Ali nam je to v preteklih štiriindvajsetih letih uspelo ali ne, boste presodili vi, ki ste naši zvesti sopotniki.

Mnogo somišljenikov smo pritegnili k takšnemu delu. Veseli smo in ponosni skupaj z vami.

Po 17 letih vodenja ZD Ormož je zame to največji dosežek dela vseh tistih, ki smo skupaj sodelovali.

Pri vseh, ki smo v tem času delali skupaj je vedno bilo v ospredju spoznanje, da s svojim raziskovalnim delom in objavljanjem svojih prispevkov v naši strokovni publikaciji Zgodovinski zapisi, pomagamo sestavljati mozaik bogate ormoške preteklosti in istočasno dokazati, da nima nihče pravice, da bi se obnašal samozadostno in videl v tem, kar je danes, vse lepote, začetek in konec.

Ormoška preteklost je dovolj bogata, in ponosni smo lahko nanjo. In o tej preteklosti še zdavnaj ni bilo povedano in zapisano vse. Za raziskovanje ostaja še mnogo skrivnosti, še mnogo neodkrite preteklosti in tu lahko najdejo svoj prostor vsi, ne samo profesionalne institucije, kot so muzeji in arhivi, ampak tudi vsi tisti, ki jim je zgodovina učiteljica življenja.

Funkcijo predsednika ZD Ormož sem opravljal po svojih najboljših močeh. Pri tem me je ves čas vodila želja, da svoje poslanstvo opravljam predano, iskreno in s spoštovanjem do preteklosti.

Zato sem resnično iskreno vesel, da društvo prevzema novo vodstvo, ki bo v delovanje društva prineslo tudi nov elan in nove ideje.

Želim si to in prepričan sem, da tako tudi bo.

Predsednik se je še posebej zahvalil lektorici Nadici Granduč in urednici Manici Hartman, vsem članom ZD in vsem drugim, ki kakorkoli podpirajo naše delo (sredstvom javnega obveščanja, Občini Ormož, ormoškim podjetjem, sodelavcem iz Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, Zgodovinskega arhiva na Ptuju in iz Knjižnice F. K. Meška Ormož.

Zahvalo je namenil tudi vsem drugim, ki so kakorkoli doprinesli k uspešni zgodbi Zgodovinskega društva Ormož.

Predstavitev publikacije Zgodovinski zapisi 19/2022, 19. 5. 2023

Avtorica prvega prispevka je prof. zgodovine in angleščine Ana Kaučič. V članku je predstavila težko življenjsko preizkušnjo Guida Georgievitsa (moža zadnje ormoške grofice) iz časa ruskega vojnega ujetništva in njegov pobeg na Kitajsko, ki ga je popeljal okoli sveta.

Ana je pripravi članka tokrat še izdatneje namenila svoj čas. Splet srečnega naključja ji je prinesel možnost sodelovanja z navdušenima kitajskima raziskovalcema, ki sta v dokumentih tajskega inštituta o vojnih ujetnikih našla podatke o ujetniku Guidu. Na Anino prošnjo so bili dokumenti iz kitajščine najprej prevedeni v angleščino, nato je Ana poskrbela še za slovenski prevod, ter za dovoljenje instituta, da se lahko dokumenti prvič javno objavijo v naši publikaciji.

V Zgodovinskem društvu Ormož se vsa leta svojega delovanja trudimo ohranjati spomin na pomembne ljudi iz preteklosti širšega ormoškega območja. V pričujoči številki smo obudili spomin na prej omenjenega Guida Georgevitsa, na ormoškega zdravnika dr. Oroslava Kristana, na gledališkega igralca Janka Rakušo in na politika dr. Ivana Dečka.

Irena SAPAČ, doktorica bibliotekarskih znanosti in nekdanja ravnateljica Univerzitetne knjižnice Maribor nam predstavlja življenje in delo svojega dedka zdravnika dr. Oroslava Kristana, ki je služboval na širšem ormoškem območju in v krajih na drugi strani reke Drave vse do Zavrča. Pravi, da je njegovo življenjsko pot bogatila pot zdravnika, ki je bil močno vpet v narodnostne napetosti med Slovenci in Nemci, in pot človeka, ki je bil zelo navezan na študijske kolege, svojo družino in ženine sorodnike. Čeprav je umrl star komaj 45 let, je njegovo prizadevanje obrodilo bogate sadove povsod, kjer je deloval.

Druga spominski prispevek je pripravil naš dolgoletni član društva Franc KRNJAK. Posvetil ga je Janku Rakuši, ob njegovi minuli 75. obletnici tragične smrti. Gre za velikega prleškega rojaka z mnogimi angažmaji in vlogami na takratnih jugoslovanskih odrih. Avtor je poudaril njegov igralski talent in spomin na njegovo vlogo v drami Dostojevskega Bratje Karamazovi, zaradi katere je v kulturnih krogih Zagreba in celotne jugoslovanske gledališke srenje dobil vzdevek Smerdjakov (smerdjekov).

Prof. zgodovine in nemščine Mateja Rajh je prav tako pripravila spominski prispevek. Predstavlja življenje in delo slovenskega politika, polnega idealov in energije dr. Ivana Dečka, ki je več kot sto let nazaj krojil usodo slovenskega naroda. Vemo, da smo se Slovenci vseskozi morali boriti za svoje pravice, med njimi so bile zahteve po slovenskem jeziku v šolah in uradih, in prav za to se je zagrizeno boril dr. Ivan Dečko.

Manica Hartman