Na Polenšaku prikazali žetev in mlatev pšenice na starodobni način

Treš mašin na ročni pogon so tudi letos poganjala župana Matej Zorko in Danijel Vrbnjak, poslanec DZ Jožef Lenart in podžupanja Nataša Žajdela Lah.

Ivan Trunk, četrtek, 27. julij 2023 ob 09:56
60. Praznik žetve na Polenšaku

60. Praznik žetve na Polenšaku

Na 60. Prazniku žetve na Polenšaku so tudi letos prikazali žetev in mlatev pšenice na starodobni način, kot so to delali v časih, ko še ni bilo kombajnov in je bilo to vse treba narediti ročno. Ped prikazom žetve, ki je bila v nedeljo, 16. julija, so se klepači srpov, žanjice in kosci zbrali v prireditvenem šotoru, kjer se je žetev pričela s kulturnim programom. Pred samo žetvijo morajo imeti žanjice ostre srpe, zato so pred odhodom na njivo prikazali klepanje srpov. Potem so odšli na njivo s pesmijo in ob spremljavi harmonike na kateri jih je tudi letos spremljal Viktor Munda. Žanjice so bile letos iz Polenšaka, Dornave in Juršincev.

Žetev s srpi je šlo žanjicam dobro od rok, je pa to zelo težko in mučno delo za ženske, zato so pričeli pšenico kositi moški s prirejenimi kosami, ženske pa so pobirale pšenico in jo dajale v snope. V žetev so bili nekdaj vključeni otroci, ki so pobirali klasje od pšenice, katera je ostala na njivi ali pa delali povresla s katero so zavezali snope. Po končani žetvi sta gospodinja in njena dekla prinesli na njivo pravo kmečko jüžino, gospodar pa je bil zadolžen za pijačo, da žanjice in ostali delavci na njivi niso bili žejni. Potem so prikazali še prevoz snopov pšenice z lojtrnim vozom na konjsko vprego na gümlo, to je bil prostor, kjer so nekoč mlatili pšenico.

Pšenico so nekoč mlatili mlatci s cepmi potem pa so se čez leta pričeli pojavljati prvi treš mašini na ročni pogon. Izumili so tudi gepl, kjer so bili vpreženi konji in so preko prenosa poganjali treš mašin, kateri je zmlel pšenične snope, da so dobili ven zrnje. Zrnje je bilo treba očistiti od plev zato so uporabljali vejalnik ali bintmlin, kot so mu pri nas nekoč rekli. Prve moderne mlatilnice so se pojavile po letu 1830, ki so zmlele snopje in očistile zrnje od plev. Najprej jih je poganjal parni stroj, pozneje dizelski motor in nazadnje elektro motor, ter večina jih je imela kolesa, da so jo lahko vozili od ene kmetije do druge kmetije, ker si nekoč vsak kmet te mlatilnice ni mogel nabaviti.

Tudi na Prazniku žetve na Polenšaku so to vse prikazali od mlatve s cepmi, mletje na treš mašin na ročni pogon, mletje z geplom, in mletje z mlatilnico. Treš mašin na ročni pogon so tudi letos poganjala župana Matej Zorko in Danijel Vrbnjak, poslanec DZ Jožef Lenart in podžupanja Nataša Žajdela Lah.

Na koncu so še prikazali rezanje slame na obeh strojih, ki so jih nekoč za to uporabljali.



Več v Kultura in izobraževanje