Črešnjevski tamburašI so se odlično predstavili na festivalu »Slovenija v Pragi 2023«

Tokratni tretji festival v Pragi ki, je potekal od 24. do 27. avgusta v organizaciji Festivalske hiše SI.in. in Veleposlaništva republike Slovenije na Češkem, se je udeležilo 22 glasbeno, pevskih in plesnih skupin s 550 nastopajočimi. Kjer so se vse te dneve predstavili v Pragi s Slovensko pesmijo in plesi z njenimi ljudmi, besedo in njihovim značajem. Slovenski kulturni dnevi v Pragi so se tako odvijali na lokacijah, v Kongresni dvorani hotela Olympik, Veleposlaništvu, Praškem gradu, Praških lokacijah in v Plečnikovi cerkvi Srca Jezusovega.

Na četrtkovem kulturno obarvanem otvoritvenem večeru ki, je potekal v kongresni dvorani hotela Olympik, sta pozdravila vse nastopajoče skupine cenjena veleposlanica Republike Slovenije v Pragi ga. Tanja Strniša in predsednik festivalske hiše SI.ni. g. Aleš Breznikar, ob tem pa so se izmenjala s predstavniki skupin festivalske table in simbolična darila.

Festival "Slovenija v Pragi 2023" je poleg glasbeno-plesno, sooblikovana tudi dobrodelna nota. Na otvoritvenem večeru se je s prostovoljnimi prispevki za pomoč prizadetim v nedavni ujmi, zbralo donacijo v višini 2,025,00 eur., katera je bila iz rok Veleposlanice in predsednika SI.ni. Izročena Folklorni skupini Kamnik. V upanju da bo prispevek vsaj malenkostno pripomogel njihovim članom pri sanaciji poškodovanih domov.

Na festivalu so edini zastopali Pomurje tamburaši "K.D. Peter Dajnko" Črešnjevci.

Črešnjevski tamburaši so tako edni zastopali pomursko regijo v Pragi. Prisotne sta v uvodu nagovorili dr. Veronika Wolf, kulturna in programska direktorica na Praškem gradu, ter veleposlanica Tanja Strniša.

Njihov nastop je bil odlično sprejet in obdarjen z bučnim aplavzom. Sama prireditev se je odvijal na pročelju južnega vrta, na Praškem gradu, ki ga je pred dobrimi stotimi leti oblikoval arhitekt Jože Plečnik. Sami pravijo da so počaščeni da je tudi na njihove takte zaplesala ekselenca ga. veleposlanica Tanja Strniša. »KD Peter Dajnko« Črešnjevci, v kateri beležijo bogato tradicijo igranja ljudske glasbe. S svojim delovanjem se trudijo ohranjati ljudsko izročilo svojih prednikov, hkrati pa se želijo z izvajanjem novejše glasbe približati širšemu krogu poslušalcev. Da lahko uživajo v sedanjosti in se veselijo prihodnosti, namreč potrebujejo svojo preteklost. Pri tem z njih ni lepšega, kot se nostalgično spominjati tistih lepih trenutkov, ki so jih preživljali s svojimi starši ob prepevanju in poslušanju slovenske glasbe.

Tamburaško skupino sta ustanovili sestri Marija in Terezija Zemljič davnega leta 1910. V skupini igrajo na tamburice Farkaševega sistema, sestavlja pa jo 12 članov. Tamburica gre v iz roda v rod, saj če je bil tamburaš dedek, je bil potem tamburaš tudi oče, sin, hčerka, sosed ter njihovi otroci in prijatelji.

Že kar nekaj let se uspešno predstavljajo širom Slovenije v okviru Srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž in so redni udeleženec tudi na državnih srečanjih. Udeležujejo se območnih in regijskih srečanj tamburaških skupin Slovenije, radi pa se odzovejo tudi povabilom za nastop na raznih javnih prireditvah ali zasebnih dogodkih. V lanskem letu so tako nastopili tudi na festivalu "Slovenija na Ohridu 2022".

Ob 100. obletnici delovanja skupine so prejeli Zlati grb občine Gornja Radgona, ki ga občina podeljuje za večletne uspehe in dosežke, izdali pa so tudi zgoščenko TAMBURAŠKE MELODIJE.

Tamburaši si bodo tudi v prihodnje prizadevali za oživljanje in razvoj predvsem ljudske glasbe.

V okviru festivala ''Slovenija v Pragi 2023'', so nastopi slovenskih skupin v sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Slovenije v Pragi, potekali na znamenitih praških lokacijah in ena izmed njih je tudi sloviti in mogočni Praški grad.

Grajski kompleks v središču soseske Hradčani, ki datira v 9. stoletje in je uradna rezidenca predsednika Češke republike . Glede na Guinnessovo knjigo rekordov je največji starodavni grad na svetu, saj zaseda skoraj 70,000. m². Grad v vsaj svoji veličini predstavljajo skoraj vse arhitekturne sloge zadnjega tisočletja, zajema pomembne muzeje in zgodovinske stavbe (gotsko stolnico svetega Vida, romansko baziliko svetega Jurija, samostan, več palač, vrtove in obrambne stolpe), ohranja dragocene muzejske in umetniške zbirke ter razkriva osupljive razglede na mesto.

Na Praškem gradu je pomemben pečat pustil tudi slovenski arhitekt Jože Plečnik, saj so bili pod njegovim vodstvom obnovljeni vrtovi in kraljeva palača.

Zaključek festivala "Slovenija v Pragi 2023" je bil v Plečnikovi cerkvi Srca Jezusovega v Pragi. Zaključni Slovensko kulturno obarvani dnevi so zaokrožili celoto v soboto zvečer v čudoviti Plečnikovi cerkvi Srca Jezusovega v Pragi s koncertom Učiteljskega pevskega zbora Slovenije, Emil Adamič, Pihalnega orkestra Koper in Mešanega pevskega zbora Zborallica.

Rimskokatoliška cerkev, ki je bila zgrajena med letoma 1929 in 1932 je češki državni kulturni spomenik in najpomembnejši češki sakralni objekt 20. stoletja. Zasnoval jo je arhitekt Jože Plečnik, ki je navdih zanjo iskal v zgodnjekrščanskih in antičnih vzorih, zato obstaja določena podobnost s starodavnimi templji . Cerkev deluje monumentalno v središču trga, s širino 42 m je visoka stena stolpa ogromna, na njem pa je zastekljena ura premera 7,5 m, ki je največja na Češkem.

Osrednji prostor je prostorna pravokotna dvoranska ladja s kasetiranim stropom. V notranjosti so oltar iz belega marmorja in trimetrska pozlačena podoba Kristusa ter šest kipov, ki predstavljajo glavne zavetnike Češke. Med drugo svetovno vojno je bilo šest zvonov iz stolpa pretopljenih za orožje, leta 1992 pa so jih nadomestili z dvema novima.

Foto in tekst Marjan Slavič