Harlekinske polonice
Temperature so se v zadnjih dneh spet nekoliko povzpele, vse preko 20 stopinj C, zato v teh toplejših jesenskih dneh pročelja naših hiš ponovno "krasijo" najrazličnejše polonice, natančneje harlekinske polonice, ki iščejo svoje zatočišče in prezimovališče, saj prihajajo hladnejši dnevi. Polonice se tako najpogosteje zadržujejo na svetlejših ometih hiš, na okenskih okvirjih, lezejo v špranje hiš... Najpogosteje jih opazimo na južnih, sončnih straneh hiš na fasadah ter med okvirji oken in vrat, kamor se zavlečejo. So najrazličnejših barv in imajo različno število pik.
Kot pojasnjujejo pri Agenciji RS za okolje (Arso), so to azijske polonice, uvrščamo pa jih med invazivne vrste. Harlekinske polonice prezimujejo kot odrasle živali in v tem času iščejo zatočišča. Na prezimovališčih se zbirajo v velikem številu. Razmnožitev je po vsej verjetnosti posledica uporabe harlekinske polonice v rastlinjakih za biološko kontrolo uši. Nato so ušle iz rastlinjakov ter verjetno s sadjem in zelenjavo prišle v Evropo. Zelo so požrešne in izločajo smrdljiv izloček. V hiši ne naredijo škode, ampak želijo zgolj prezimiti. Pri prisilnem odstranjevanju smrdeč izloček lahko umaže stene, pohištvo in oblačila. Iz istega razloga so potencialno škodljive v sadjarstvu in vinogradništvu, saj polonice, ki se zadržujejo na grozdih in sadežih, lahko stisnemo skupaj s plodovi, pri čemer alkaloidi v njihovih obrambnih izločkih pokvarijo okus.
Mnogo večja težava pa lahko postane vpliv na avtohtono favno. Ker so zelo požrešne in odžirajo hrano avtohtonim polonicam, s tem manjšajo populacijo slednjih. Jajčec ne odležejo v notranjosti hiš, ampak spomladi zunaj, na drevju in rastlinah z ušmi. Harlekinke plenijo tudi ličinke drugih pikapolonic in tako zmanjšujejo njihovo število. Naravnih sovražnikov ta azijska vrsta skoraj nima, če pa jih že kdo napade, se branijo z izločanjem smrdljivega izločka. Dobro so prilagojene na preživetje pri nižjih temperaturah, prilagodile so se na prezimovanje v človeških bivališčih, v velikem številu oblikujejo gručo. V stanovanjih so polonice varne pred mrazom in plenilci. Polonice ob previsoki temperaturi preidejo v stanje mirovanja, zato v okolju, kjer je visoka stalna temperatura zraka, ne preživijo, zato se niso razširile na območjih s tropskim in sušnim podnebjem.
Pri tem torej gre za zelo invazivno vrsto polonice, ki zelo ogroža našo avtohtono sedempikčasto pikapolonico, ki bi kmalu lahko postala le še spomin, še opozarjajo na Arsu. V zadnjih letih tudi nasploh našo avtohtono pikapolonico videvamo vse manj.
Pri Arsu svetujejo, da je v sončnih dneh v popoldnevih smiselno zapreti okna na sončni strani hiš, če ne želimo gruče pikapolonic v stanovanju. Ukrep mora biti seveda sorazmeren, saj je na vsake toliko časa dobro prezračiti prostore.
Znanstveni sodelavec z Nacionalnega inštituta za biologijo, dr. Al Vrezec, je že pred leti za Val 202 povedal, da so v Ameriki te polonice že velik problem, ko se skrijejo v grozdje. "Ko to grozdje oberejo in stisnejo, seveda spustijo to tekočino, vino pa dobi nek trpek okus in je praktično neuporabno. Tega za zdaj pri nas še nismo opazili, je pa velika verjetnost, da bo do tega prišlo, ker je vrsta že zelo pogosta in številčna", je takrat povedal Vrezec. V naši vinorodni Prlekiji, je to verjetno zadnja stvar, ki bi si jo želeli, da bi nam vino kvarili še žužki. Če do tega slučajno že prihaja, nam ni znano.
Pri tem pa je Vrezec podal tudi rešitev za to nadlogo, če so vam polonice zasedle omet, špranje v oknih in prostore v hiši. Znanstveni sodelavec z Nacionalnega inštituta za biologijo namreč svetuje, da se jih najlažje rešite kar s sesanjem.