Svečano odprli novo čistilno napravo Lenart

V petek, 27. oktobra, je v Kidričevi ulici potekala svečana otvoritev nove čistilne naprave Lenart, ki je bila zgrajena v sklopu operacije Odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini Lenart, na katero je priključenih 4.200 občanov in celotna industrijska cona.

Slovesnost je po uvodni slovenski in evropski himni s pozdravnim nagovorom pričel župan Občine Lenart mag. Janez Kramberger. Branko Potočnik, direktor podjetja CID d.o.o., ki je projekt izvajalo, je na kratko predstavil delovanje te nove, moderne biološke čistilne naprave, v imenu evropske delegacije pa je zbrane pozdravil evropski poslanec Franc Bogovič. Ob njem so se slovesnosti udeležili še štirje evropski poslanci iz Odbora za regionalni razvoj, in sicer Romana Tomc (Slovenija), Sunčana Glavak in Tomislav Sokol (Hrvaška) ter Leopoldo Lopez Gil (Španija). Uradni del dogodka sta glasbenim programom sklenila Tim Ribič in Špela Pokeržnik.

Celoten projekt Odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini Lenart, katerega vrednost skupaj z DDV znaša 5.765.178 evrov, so zaradi optimizacije vloženih sredstev in časa razdelili na štiri sklope - gradnja čistilne naprave, sprejemna fekalna postaja s tlačnim vodom in dvema prečrpališčema, izgradnja kanalizacije z redukcijskim bazenom v Kidričevi ulici ter tehnični objekt na lokaciji čistilne naprave.

Investicija vredna dobrih 4,7 milijona evrov

Dela na novi čistilni napravi Lenart so bila zaključena novembra lani, občina je takrat pridobila tudi uporabna dovoljenja, sama čistilna naprava pa je v poskusnem obratovanju do 1. decembra letos. Investicija v vrednosti 4.725.555,60 evrov je namenjena čiščenju odpadnih komunalnih vod celotnega mesta Lenart s celotno industrijsko cono, naselja Radehova, v nadaljevanju pa tudi naselja Lormanje. Centralna čistilna naprava Lenart (CČN) omogoča sprejemanje grezničnih gošč in blata iz malih čistilnih naprav za celotno občino Lenart.

Naložbo sta sofinancirala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Do konca letošnjega leta pričakujejo poplačila v višini 3.386.762,65 evrov.

Župan Občine Lenart mag. Janez Kramberger je ob tem povedal: »To je velik in konkreten prispevek k ohranjanju narave v naši občini. V tej čistilni napravi nastane 300.000 ton bata na leto - to je ogromna količina. To blato se bo seveda odvažalo in ustrezno procesiralo naprej. Prej pa je vse to, skupaj s trdimi delci, ki so zdaj najprej odstranjeni, šlo v vodotok - v Velko in Globovnico. Gre torej za velik prispevek k ohranjanju narave.

Prejšnja čistilna naprava, ki je stala na tem mestu, je bila nova, a je bila zgrajena tako, da ni mogla delovati. Zato smo tukaj zgradili novo. Prizadevanja za to investicijo so trajala več kot deset let. V tem času se je na ministrstvu menjalo pet ministrov. Bili smo vztrajni, ker take, šestmilijonske investicije, ni mogoče zgraditi z denarjem iz občinskega proračuna. Na vsak način smo želeli in smo tudi uspeli priti do sofinanciranja s strani kohezijskih sredstev. Ko smo dobili pogodbo, smo jo izpeljali - gradili smo dobro leto, zdaj se izteka poskusno obratovanje. Vesel sem, da naprava deluje, in želimo, da bo delovala tudi v naprej, zato jo bomo primerno vzdrževali in upravljali.

Ta naprava ima takšno kapaciteto, da lahko nanjo zagotovo priključimo še vsaj 2000 populacijskih enot. Prepričan sem, da toliko ljudi kratkoročno ne bo prišlo v Lenart. V nasprotnem primeru moramo razmišljati tudi o novih (pred)šolskih prostorih in veliko drugih stvareh.

Prisotnost kar nekaj poslancev iz evropskega parlamenta na današnji otvoritvi nosi svojo simboliko. Ko sem bil poslanec v slovenskem parlamentu, smo si prizadevali in potem uspešno vstopili v Evropsko unijo. Takrat smo ljudem obljubljali, da je Evropa tista, ki s svojo kohezijsko politiko želi postaviti nek standard v vseh svojih članicah. Evropa ima denar, Evropa dela na tem področju. Bojim pa se, da mi kot država te zgodbe ne razumemo preveč ali pa imamo druge interese. Zato nismo dovolj učinkoviti pri črpanju evropskih sredstev.«

Branko Potočnik, direktor podjetja CID d.o.o., ki je projekt izvajalo: »Gre za biološko čiščenje komunalnih odpadnih voda, ki vsebuje več stopenj čiščenja. Čisto na začetku imamo mehansko predčiščenje - tam odstranimo večje plavajoče delce in grobe snovi, ki prihajajo v čistilno napravo po kanalizaciji. Potem gre v postopek biološkega čiščenja, kjer se odstranjujejo še organske spojine in tudi nutrienti. Čistilna naprava ima, se pravi, terciarno stopnjo čiščenja - odstranjujemo tako organske snovi kot nutriente. Rezultat je čista voda, ki jo lahko tudi vidite. Ta voda je za okolje neobremenjujoča. Gre za velik prispevek za okolje pa tudi za lokalne in okoliške prebivalce, ker bo kvaliteta bivanja na tem območju zdaj bistveno večja. Vode so ustrezno očiščene in teh odplak ne bomo več direktno spuščali v okolje.«

Evropski poslanec Franc Bogovič: »Evropska sredstva so namenjena ciljnim investicijam, katerih bi se občina težko sama lotila in tudi, konec koncev, prepričala svetnike, da ima čiščenje odpadnih voda prednost pred kakšno drugo investicijo. Na ta način je z evropskimi sredstvi moč usmerjat razvoj same občine in tem prepotrebnim investicijam dati svoje mesto. V Sloveniji smo, hvalabogu, veliko teh okoljskih zadev že izkoristili. Sredstev za takšen tip investicij je namreč vedno manj tudi v kohezijski politiki, zato je prav, da najdemo nove izzive. Slednji gredo v kohezijski politiki v smeri tako imenovanega zelenega dogovora pa tudi v smeri digitalizacije družbe, pri čemer želimo ujeti korak v razvoju z bolj razvitimi državami, hkrati pa na drugi strani s temi sredstvi odpravljamo tudi posledice vse pogostejših elementarnih nesreč kot so potresi in poplave v Sloveniji.«

Foto: Foto Askari