Lions klubi so sodelovali pri sajenju
Zveza Lions klubov Slovenije, ki združuje 58 Lions klubov s skoraj 1.500 člani in 16 Leo klubov skoraj 130 člani, uspešno deluje na petih stebrih dobrodelnosti, ki jih povzemajo po mednarodni zvezi Lions International. Osredotočajo se na lokalne potrebe pomoči, se povezujejo regionalno in vse bolj uspešno sodelujejo tudi v mednarodnih Lions projektih. V vsakem lionističnem letu, ki traja od začetka julija do konca junija, pomagajo okoli 30 do 40 000 osebam ter zberejo približno 300.000 EUR finančnih sredstev za potrebe donacij in humanitarno pomoč, pomoči potrebnim posameznikom in skupinam.
Odločitev za pomoč pri obnovi Krasa je bila sprejeta lansko leto, ko so pri Lions Slovenija v težkih razmerah gašenja požarov na Krasu pomagali s humanitarnimi sredstvi, materialno pomočjo, svojim prostovoljnim delovanjem ter donacijami prostovoljnim gasilskim društvom kot pomoč pri nabavi nove gasilske opreme, ki je bila uničena med posredovanjem in gašenjem požarov.
Sajenja sadik za obnovo Krasa so se udeležili predstavniki iz 36 Lions in 3 Leo klubov iz vseh koncev Slovenije skupaj več kot 220 prostovoljcev. Pridružil se je kolesar Tibor Pranjić, ki je izvedel posebno akcijo za obnovo Krasa in predstavniki podjetja Intra Lighting. Vsak član Zveze Lions klubov Slovenije je prispeval vsaj za eno sadiko, ki bo zrasla v drevo. Skupaj bo posajenih 2.500 kupljenih sadik, ter dodatno 600 sadik iz projekta kolesarja Tiborja Pranjića.
V pozdravnem delu in sprejemu pred začetkom sajenja sadik za obnovo Krasa so sodelovali Guvernerka ZLKS, distrikt 129, mag. Breda Pečovnik, direktorica Javnega zavoda Miren Kras, mag. Ariana Durnik, župan Občine Miren Kostanjevica, Mauricij Humar, direktor ZGS, Gregor Danev, direktor podjetja Intra Lighting, Marino Furlan in kolesar Tibor Pranjić. Navodila za sajenje in usmeritev skupin je podal Boštjan Košiček iz ZGS.
Guvernerka Zveze Lions klubov Slovenije mag. Breda Pečovnik, je poudarila: »Danes je za Lionizem poseben dan, ne samo, da praznujemo Dan Lionizma, danes je dan, ko smo se zbrali Lionsi iz cele Slovenije in bomo skupaj s z našimi podporniki in prijatelji, naravi povrnili vsaj delček tega, kar ji je lansko leto vzel požar. Pomagamo ohranjati naravo in se pridružujemo tistim, ki jim je mar za trajnostni razvoj in varstvo okolja na vsakem koraku. Dogodek smo poimenovali s sloganom »Dejanje za naravo« saj je skrb za naravo del našega poslanstva.
Sajenje avtohtonih sadik kot so trokrpi javor, koprivovec, puhasti hrast in črnika, bo pustilo trajno sled in upanje, da iz teh sadik zrastejo mogočna drevesa za ponovno naravno lepoto Krasa. Slogan letošnjega lionističnega leta je »Pravi pomen besed so dejanja« in danes smo Lions in Leo člani naredili svoje srčno in odgovorno dejanje za naravo in obnovo Krasa.«
Guvernerka Lions Slovenija, se je zahvalila Zavodu za gozdove Slovenije, Javnemu zavodu Miren Kras ter občini Miren-Kostanjevica, za pomoč, podporo v tem projektu. V drugem delu dneva sledi praznovanje in druženje. Dan Lionizma, bo minil malo delovno in malo v sproščenem vzdušju, polnem optimizma, da je dobro delati dobro.
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je v nagovoru zbranim izpostavil pomen obnove gozdov na pogorelem Krasu: »Na Krasu s setvijo semena in sadnjo sadik glede na načrt sanacije obnavljamo le eno tretjino gozdov, ki jih je požar najbolj prizadel. Preostali deli bodo prepuščeni naravni obnovi. Z obnovo gozdov bomo preprečili erozijske procese, strukturno slabšanje tal, razraščanje invazivnih tujerodnih vrst dreves in rastlin, z vnašanjem avtohtonih drevesnih vrst pa bomo tudi pospešili razvoj gozda, ki bo sposoben tvoriti svojo lastno mikroklimo in bo z večanjem humidnosti zmanjševal požarno ogroženost krajine.«
Direktorica Javnega zavoda Miren Kras, mag. Ariana Durnik je poudarila, da jih veseli, da se je veliki družini podjetij, izobraževalnih institucij in društev, ter preko 3.600 prostovoljcev, ki so že sodelovali v dosedanjih 9-ih terenskih akcijah sajenja sadik, setve semen in odstranjevanja invazivk, priključila Zveza Lions klubov Slovenije.
Izbrana je bila posebna lokacija na pogorišču v občini Miren-Kostanjevica, na kateri bo v nekaj letih, ob dodatni skrbi za drevesa h kateri so se zavezali, zrastel nov gozd. Mimo bo vodila tudi nova mednarodna izobraževalno turistična pot Zeleno srce Krasa, ki bo v edinstveno pohodniško doživetje v dolžini 130 km, povezala 7 v požaru prizadetih občin, 4 na slovenski (Miren-Kostanjevica, Komen, Renče- Vogrsko in Nova Gorica) in 3 na italijanski strani (Nabrežina, Savodnje in Doberdob.)
Tibor Pranjić, ljubitelj športa, kolesar, vodja projekta #motiviraj.me, ki spodbuja gibanje in dobrodelnost v Sloveniji, je v zadnjem projektu leta 2022 prekolesaril pot od Benetk do Mt. Blanca. Želel je prispevati k boju proti podnebnim spremembam z zasaditvijo sadike drevesa za vsak prevožen kilometer in uresničil svoj namen. Prikolesaril in tako doniral je 600 sadik za obnovo kraja in danes bodo posajena.
Pooblaščenec za okolje pri Zvezi Lions klubov Slovenije, bivši guverner, Radovan Pušnar je povedal: »Skrb za okolje in s tem skrb naš planet postaja vedno bolj aktualna tema. Vsi se zavedamo, da bomo na naši Zemlji lahko preživeli edino, če bomo ohranili naše eko-sisteme. Tudi Lions International postavlja skrb za okolje kot eno izmed 5 globalnih usmeritev vsem milijon in pol Lionom po vsem svetu. Danes smo to potrdili s spoštovanjem in vso odgovornostjo tudi slovenski Lionsi.
Zahvala gre ogranizacijskemu odboru, ki je vodil in usmerjal aktivnosti, posebna zahvala pa operativi skupini Lions klubov: Vogrsko, Goriška, Dobrovo in Kobarid Soča.«
Soorganizatorji današnje aktivnosti so se zahvalili Zvezi Lions klubov Slovenije za pobudo in ostalim akterjem za ponujeno pomoč in podpro: »Največjega požara v zgodovini Slovenije si ne bomo zapomnili samo po katastrofalnih posledicah, temveč tudi po srčnosti judi, ki so izkazali veliko odgovornost do okolja, priskočili na pomoč, da omilijo škodo ter hkrati sodelujejo pri zagonu novega življenja.«
Gozdovi so za preživetje človeka in planeta neprecenljivi. So zelena pluča, ki blažijo negativne posledice podnebnih sprememb, hkrati pa nudijo dom številnim živalskim in rastlinskim vrstam, preprečujejo erozijo in degradacijo tal, kar je posebej za Kras izjemnega pomena, poudarjajo v JZ Miren Kras.