Gledališka predstava Pena dni po romanu Borisa Viana v Ljutomeru

V četrtek, 15. februarja, so v okviru Žlahtnega abonmaja odrske deske ljutomerskega kulturnega doma zasedli ustvarjalci predstave Pena dni iz Anton Podbevšek Teatra Novo mesto. V netipični predstavi, kot smo jih bili vajeni do sedaj, smo spoznavali nove razsežnosti inovativne režije (Jana Menger) in dramskih veščin uveljavljenih igralcev kot so Primož Pirnat, Nika Rozman, Timotej Novaković, Miranda Trnjanin in Mario Dragojević. Med soustvarjalci predstave velja omeniti Prešernovo nagrajenko kostumografinjo in scenografinjo Bjanko Adžić Ursulov, ki je v omenjeni predstavi poskrbela za dobro premišljene kostume, dramaturg predstave pa je bil domačin Sandi Jesenik. Da pa nismo ostali žejni po končani predstavi je poskrbel Žlahtni vinar tega večera, to so bila VINA KRAMPAČ iz Koprive.

Roman Pena dni Borisa Viana (1920-1959), pisca, pesnika, glasbenika, inženirja in ljubitelja surrealizma, v skladu z geslom gledališke sezone APT 2023 Povešeni pogled vsebuje od realizma ukrivljeno zgodbo, izkrivljeni Pariz, ki je izrazito avtorjeva subjektivna interpretacija - osebni pogled. Vianov Pariz je Pariz njegovega časa, za mlade ljudi ga obvladujeta jazz in filozofija, iluzija idealne mladosti, Vianov Sartre je Jean-Sol Partre, njegov Gnus pa knjiga Bruhanje. Tako so od resničnosti odmaknjeni, izkrivljeni, subjektivno povešeni tudi drugi elementi Vianove zgodbe in za pogledom slutim specifično osebo, interpretacijo, specifične oči. Uprizoritev se osredotoča prav na te povešenosti, na odklone od realnega, nepričakovane proporce, barve, predmete, ki se ne obnašajo kot predmeti, ki so več kot mrtvi objekti; na živali, ki so več kot neme spremljevalke ljudi. Vianov Pariz je humoren, nepričakovan, nepredvidljiv, očarljiv, pretkan s simboli in asociacijami, vendar za tem radoživim veseljem življenje skriva svoj resni, celo tragični obraz: bolezen, odvisnost, pomanjkanje denarja, obup in samomor. Vian piše o svojem času skozi specifični, vianovsko povešeni pogled.

Colin je mlad Francoz v Parizu, ki bi se rad zaljubil, kot sta zaljubljena njegova prijatelja Chick in Alise, s katerima preživljajo dneve ob poslušanju Duka Ellingtona in ob kuharskih umetninah kuharja Nicolasa, ki lovi jegulje za pašteto v kuhinjskih odtokih. Colin na zabavi prijateljice Isis spozna Chloé, ki ima modre oči in uporablja parfum iz dvakrat destiliranih orhidej. Colin in Chloé se poročita. Na poročnem potovanju Chloé prime sneg in začne kašljati. Ker se kašelj ne poleže, odide k zdravniku in v idilo mladosti v Parizu, ukrivljenem od resničnosti, vstopi tragedija: Chloé je v prsih zrasel lokvanj, ki ga lahko zadušijo samo druge rože. Colin zasuje Chloé s tulipani, nageljni, potonikami, sivko, orhidejami, vrtnicami, lilijami, gladiolami, vijolicami, irisi, marjeticami, narcisami, dalijami, rožmarinom, šmarnicami - vendar ni dovolj. Lokvanj raste in razžira Chloéjina pljuča in Colinov denar kopni. Medtem postane Chick nevarno obseden z zbiranjem filozofskih del Jeana-Sola Partra, kar v obup spravlja njegovo Alise, ki se iz groze odloči za teroristično akcijo. Postopno propadanje ljudi, ki jih ima rada, močno bremeni tudi majhno miško, ki prebiva v Colinovem stanovanju ...

Foto: Tina Ščavničar