Priznani slovenski fotograf v objektiv ujel čudovite utrinke Babjega Ložiča

Jošt Gantar, priznani slovenski in večkrat nagrajeni profesionalni fotograf, je v objektiv ujel nekaj čudovitih utrinkov Babjega Ložiča v Ljutomeru ter fotografije delil s svojimi sledilci na družbenih omrežjih. Njegova dela so bila med drugim objavljena v mnogih domačih in tujih publikacijah, katalogih in knjižnih izvedbah, razstavljena na mnogih razstavah po Sloveniji in drugod po svetu, med drugim tudi v palači Združenih narodov v New Yorku.

Na profesionalnem nivoju s pripravo promocijskih fotografij veliko deluje na področju turizma, sicer pa se ukvarja s širšim področjem komercialne fotografije in sodeluje s številnimi ponudniki turističnih storitev, založbami, organizacijami in drugimi podjetji po Sloveniji.

Tokrat je v objektiv ujel nekaj utrinkov in video pomladnega Babjega Ložiča, ki si jih lahko ogledate.

Edinstven gozdni rezervat

Gozdni rezervat Babji Ložič, ki obsega površino skoraj 25 ha je sicer najlepši primer naravnih gozdov doba in belega gabra v naši regiji. Da bi se čim bolj ohranil, je bil leta 1978 izvzet iz klasičnega gospodarjenja in predlagan za gozdni rezervat. In redko katero mesto v Evropi se lahko pohvali, da ima v svoji bližini takšno divjino. Občudovanje vzbujajo stoletni hrasti, vtis gozda pa dopolnjujejo stoječi in padli velikani.

Zaradi takšne biocenoze je značilna velika vrstna pestrost tipičnih gozdnih vrst, saj tukaj namreč gnezdi skoraj 50 vrst ptic. Gozdni rezervat z bližnjo okolico in reko Ščavnico, pa je poleg gnezdilcev idealno mesto za različne preletnike in prezimovalce, katerih skupno število dosega približno 100 vrst.

Gozdni rezervati predstavljajo posebno kategorijo gozdov, ki jo imenujemo gozdovi s posebnim namenom, kjer ukrepi niso dovoljeni. To pomeni, da se v teh gozdovih ne izvaja sečnja in ne opravljajo gozdnogojitvena dela. Namen izločitve gozda za gozdni rezervat je v raziskovalni funkciji. S proučevanjem razvojne dinamike gozdnih sestojev, kjer je narava edini regulator, se vsa ta spoznanja in dognanja uporabljajo za načrtovanje ukrepov v gospodarskih gozdovih. Zato je zelo pomembno, da je vpliv človeka v rezervatih neznaten. V gozdnih rezervatih se zaradi opustitve gospodarjenja nahaja veliko suhih dreves, drevesnih vej in ostale mrtve lesne biomase. Zaradi tega je gibanje v rezervatu, predvsem v času ko pihajo vetrovi, zelo nevarno.