Najpogostejše bolezni paradižnika in kako jih preprečiti

Le kateri vrtičkar si na svojem vrtu ne želi obilnega pridelka paradižnika? Ta izjemno priljubljena vrtnina navdušuje s svojim okusom, a hkrati zahteva veliko naše pozornosti. S pravilno nego paradižnika ne preprečimo zgolj marsikatero bolezen, ampak poskrbimo tudi za zdrave plodove in obilen ter kakovosten pridelek.

Da bi vam pomagali ohraniti vaše rastline zdrave, predstavljamo nekaj najpogostejših bolezni paradižnika.

Krompirjeva ali paradižnikova plesen

Ob sedanjih vremenskih razmerah, ko se poleti izmenjujejo močna vročina in ohladitve z obilnimi padavinami, se zelo hitro zgodi, da na listih paradižnika opazimo rjave lise. To je velikokrat znak, da je na delu krompirjeva ali paradižnikova plesen.

Plesen se najhitreje širi ravno v toplem in vlažnem vremenu. V takšnih pogojih hitro napade paradižnik in ga zgolj v nekaj dneh popolnoma uniči. Takšen paradižnik je potrebno čim prej odstraniti z vrta, s čimer tudi preprečimo širjenje plesni.

Seveda se je proti vremenu zelo težko boriti, kljub temu pa je proti krompirjevi oziroma paradižnikovi plesni ključnega pomena preventiva:

• Nad paradižnikom naredite streho. Ta bo rastline zaščitila pred dežjem, hkrati pa preprečila prekomerno spiranje kalcija iz zemlje, ki ga paradižnik potrebuje za svojo nemoteno rast.

• Preden posadite paradižnik, v zemljo dodajte kalcij. Ta bo zagotovil optimalno rast in odpornost paradižnika. Kalcij redno dodajajte tudi foliarno, direktno na liste.

• Ne pretiravajte z zalivanjem. Paradižnik zalivajte zmerno, brez nepotrebnega škropljenja po listih.

Če je paradižnikova plesen že napadla rastline, potem sproti odstranjujte vse plesnive plodove in obrezujte plesnivo listje ter stebla. Paradižnik v 10 - 14 dnevnih razmikih zalivajte z Rasti Algo Plasmin, ki poskrbi za hitro regeneracijo poškodb in pospešuje rast ter razvoj korenin.

Pomanjkanje kalcija

Plodovke so na splošno zelo občutljive na pomanjkanje kalcija in med njimi je zagotovo tudi paradižnik. Bolezen prepoznate po rumenenju in nekrotiziranju listnih robov, trohnenju muhe plodov in slabemu razvoju rastnih vršičkov ter črnih paradižnikih.

Najpogostejši vzroki za pomanjkanje kalcija pri paradižniku je prekomerno gnojenje s kalijem, neenakomerna oskrba z vodo, visoka zračna vlaga ob visokih temperaturah, močna nihanja temperature in hitra rast rastlin.

Ker je kalcij v rastlinah zelo slabo mobilen, je z njim najbolje gnojiti foliarno, saj tako pade direktno na plodove oziroma v njihovo bližino. S foliarnim gnojenjem je potrebno začeti takoj, ko so prvi plodovi v velikosti oreha. Do pojava prvih plodov tako najprej škropite z Rasti Algo Plasmin, kasneje pa z Rasti Plod. Gre za gnojilo, ki ga lahko dodajate z zalivanjem ali škropljenjem, in sicer v rednih tedenskih presledkih, zjutraj ali pozno zvečer.

Pepelasta plesen

Za razliko od paradižnikove plesni, ki se širi v vlažnih dneh, se pepelasta plesen pojavi v suhih in toplih poletjih. Prepoznate jo po belih madežih na listih, ki spominjajo na površine posute s pepelom. Pepelasti plesni se izognete že z izbiro odpornejših sort paradižnika.

Če pa le izberete manj odporno sorto, potem jo redno zalivajte s pripravki za krepitve rastlin, kot je Rasti Algo Plasmin. Tovrstni izdelki okrepijo rastline in zmanjšajo njihovo dovzetnost za okužbe s pepelasto plesnijo.

Rjava žametna pegavost

Rjava žametna pegavost je glivična bolezen, ki prizadene liste, stebla in plodove paradižnika. V primeru okužbe se na listih pojavijo rjave pege, ki se postopoma povečujejo. Bolezen najpogosteje napade paradižnike, ki so posajeni v rastlinjakih z visoko zračno vlažnostjo, pri čemer lahko pregosto nasajene rastline ali neodstranjeni zalistniki zračno vlago še dodatno povečajo.

Če imate paradižnik posajen v rastlinjaku, potem poskrbite za ustrezno prezračevanje, s čimer boste znižali zračno vlago. Tveganje za pojav bolezni pa boste zmanjšali že pri samem sajenju paradižnika, pri čemer je potrebno upoštevati ustrezno sadilno razdaljo.

Črna listna pegavost

Črna listna pegavost prav tako sodi med pogoste glivične bolezni paradižnika. Znana je po temno rjavih do črnih madežih, ki se pojavijo na listih, steblu in plodovih rastline. Bolezen najprej prepoznate po značilnih pegah z osrednjo črno točko, ki se nato širi v koncentričnih krogih, okoli katerih je list rumeno obarvan. Pege se lahko pojavijo tudi na steblih in plodovih.

Med najučinkovitejše preventivne ukrepe zoper črno listno pegavost sodijo upoštevanje kolobarjenja, zadostna sadilna razdalja, redno odstranjevanje zalistnikov, redno prezračevanje rastlinjaka ter redno odstranjevanje obolelih delov rastlin z vrta.

Čeprav je nega paradižnika zelo zahtevna, pa se zagotovo splača vztrajati pri vseh preventivnih ukrepih. Če boste pri tem uspešni, vas čaka kakovostne in obilen pridelek!