Pomagajmo mami samohranilki in njenim trem sinovom, ki so v pol ure ostali brez vsega
Zima prihaja, a Sabina in njeni trije sinovi so brez strehe nad glavo, saj jim je julijsko neurje povsem uničilo hišo.
Družini je hišo povsem uničilo
Zelo hudo je v zadnjih letih mnogim posameznikom in družinam v Sloveniji, ki iz različnih vzrokov težko shajajo, čeprav vsaj s strani politikov pogosto slišimo, kako nam vse dobro gre, a si sami ne morejo niti zamisliti dostojnega življenja. Nekaterim je sreča obrnila hrbet, ostali so brez službe in se težko preživljajo, drugi, bodisi otroci ali odrasli, so zboleli in potrebujejo draga zdravljenja v tujini, tretji so doživeli kakšno nesrečo in se težko opomorejo... Kljub vsemu pa v zadnjih letih največ preglavic tako posameznikom, kot še posebej družinam povzročajo vremenske ujme in neurja ter pozneje s tem povezani plazovi, porušene hiše in drugi objekti, skratka mnogim je dobesedno uničeno življenje. Žalost, strah in šok. To so občutki, ki se rišejo na obrazih slovenskih družin, ki so zaradi neurja in drsenja zemlje v zadnjem času ostale brez doma. K sreči pa smo v Sloveniji znani po tem, da radi pomagamo sočlovku, ki ga je doletela takšna ali drugačna nesreča oz. katastrofa. In tokrat širšo družbeno pomoč potrebujejo mama samohranilka in njeni trije sinovi - srednješolci.
V vremenski ujmi, ki je večji del Slovenije prizadela sredi letošnjega julija, je Štajersko prizadela supercelična nevihta, ki je samo v občini Slovenska Bistrica, po trditvah tamkajšnjega župana Ivana Žagarja, poškodovala najmanj 400 objektov, od poslovnih, gospodarskih, do stanovanjskih. Mnogi so ostali brez vsega kar so imeli, še posebej pa je prizadeta skromna družinica, katero tvorijo: 42-letna mama Sabina in njeni trije sinovi, 17-letni Tilen, dijak 3. letnika Srednje lesarske šole v Mariboru in bo kmalu mizar, ter dvojčka, 15-letna Domen, ki je devetošolec, in Klemen, ki obiskuje 1. letnik Srednje elektro - računalniške šole Maribor, smer računalniški tehnik.
Že po močnem neurju s točo, ki je tisto soboto, 13. julija, prizadelo območje občine Slovenska Bistrica, in hišo samohranilke s tremi otroki uničilo do te mere, da ni več bila primerna za bivanje, jim je Občina Slovenska Bistrica, skupaj s Centrom za socialno delo. priskočila na pomoč in zagotovila nadomestno stanovanje. V okviru svojih zmožnosti in pooblastil je na pomoč priskočil tudi lokalni rdeči križ. "Že takoj, ko smo z otroci ostali brez strehe nad glavo, nam je župan uredil nadomestno stanovanje, dokler ne obnovimo svoje hiše. Žal hiše nimam zavarovane, zato prosim za pomoč ljudi dobre volje. Že v naprej se vsem lepo zahvaljujem," pove Sabina in dodaja, da poleg hiše, niti ostalega premoženja ni imela zavarovanega, saj da ni mogla, ker je s svojo plačo, pomagal ji je tudi CSD Slovenka Bistrica, komaj sestavljala kraj s krajem. "Sedaj, ko se je to zgodilo, mi je dejansko žal, da nisem še več odtrgala od naših ust, in vsaj minimalno zavarovala hiše in premoženja, ker bi gotovo lažje sanirala kar se bo dalo sanirati. Zato tudi upam in verjamem v dobroto naših ljudi, ki običajno vedo pomagati, ko je nekdo v nevolji," razlaga Sabina, skromna mamica treh otrok, ki se gotovo ne bo vdala dokler svojim trem pridnim srčkom, ne zagotovi pogojev za življenje, kot se spodobi za najstnike, ki so mimogrede zgodnje otroštvo, skupaj z mamico preživeli v Ponikvi pri očetu, potem pa so ga zaradi domnevnih neznosnih razmer zapustili in se preselili v Vinarje. "Z očetom nimajo nobenega stika, otroških dodatkov jim tudi ne plačuje, temveč dobijo mesečno od države, vsak 90 evrov."
Neurje povsem uničilo hišo
Požrtvovalna mamica Sabina nam je hkrati razložila, kaj in kako se je zgodilo v kakšnih tridesetih minutah tistega 13. julija 2024. "Mi smo se v tistem času lahko samo skrivali v hiši, koliko smo se lahko. Že med neurjem, ki smo ga doživljali v strahu in trepetu, smo morali iz hiše črpati vodo, v prostore smo nastavljati posode, kamor se je stekala deževnica, ki je v notranjost drla od povsod, da bi zavarovali kar največ imetja. Na koncu je bilo jasno, da je toča v celoti uničila streho in potem vse kar je bilo v notranjosti. Tako smo v pol ure ostali brez doma in vsega kar smo imeli. Streha je popolnoma uničena, povsod je teklo v notranje prostore, skozi vtičnice in luči, v prostorih smo imeli 15 centimetrov vode. Vse moramo menjati oziroma prenoviti," je povedala Sabina Zabukovnik, ki dodaja, da gre za hišo, ki jo je pred petnajstimi leti podedovala po babici. Hiša, ki so jo pred kratkim začeli obnavljati, je v neurju bila popolnoma prepojena z vodo, tudi elektrike ni bilo, zato vsaj začasno ni primerna za bivanje.
Občina je družini priskočila na pomoč in jim v blokovskem naselju v Slovenski Bistrici zagotovila nadomestno stanovanje. "Neizmerno sem hvaležna županu oziroma občini, če ne bi dobila tega stanovanja, ne vem, kaj bi..." je povedala Zabukovnikova, ki je trenutno zaposlena kot socialna oskrbovalka na domu. Čeprav ima skromne dohodke, so hišo pred kratkim začeli obnavljati, zato je za družino še toliko večji udarec. "Z otroki smo sami in sama ne bom mogla urediti hiše. Ne bom mogla popraviti, kar je uničeno. Samo upam lahko le na dobre ljudi." Ob tem doda, da je navsezadnje najpomembneje to, da so vsi štirje živi in zdravi, ob tem kaj so v tistih groznih 30 minutah doživljali, zlasti ko je toča velikosti oreha prerešetala njihovo streho, od katere ni ostalo tako rekoč nič. Enako je bilo s pred kratkim na novo narejeno električno napeljavo, stropi, stenami. Tudi pohištvo, ki ga niso mogli oz. imeli kam umakniti, je premočeno, prav tako tudi vse ostale stvari.
Sabina Zabukovnik in njeni trije srčki, so kljub vsem težavam optimistični in pozitivni. Strah, ki ga je občutila cela družina med neurjem s točo, ko so se bali za svoja življenja, je minil, zdaj so pred Sabino in njenimi otroci skrbi, kako si bodo uredili življenje in nakupili najnujnejše za življenje in bivanje. Zima je na pragu, oni pa, počasi koliko pač lahko, skušajo vsaj pokriti tisto kar je ostalo od hiše, životarijo na tujem, česar se nikakor ne morejo navaditi. Zato dragi bralci, če imate možnost tudi vi pomagajte po lastnih zmožnostih, da družinica Sabine Zabukovnik čim prej zaživi svoje sanje po lastni izbiri, v svojem prenovljenem domu pod Pohorjem, na Vinarju nedaleč od Slovenske Bistrice. V življenju nas nemalokrat doletijo nepričakovane stvari, ki jih skozi življenje poskušamo nekako reševati, žal pa nas življenje včasih postavi pred ovire, s katerimi se težko soočimo čisto sami. Še posebej težko je, ko pride do situacije, kjer smo skoraj nemočni in pri tem trpijo naši otroci. In gotovo bi vsak starš za svojega otroka naredil vse, pa naj bo še kako težko... In to še posebej velja za mamo samohranilko, kateri so Tilen, Domen in Klemen nedvomno vse na svetu. In vsi oni si gotovo zaslužijo širšo družbeno pomoč, da bi znova zaživeli dostojno. Res je sicer, da nikoli niso imeli preveč, a tudi skromnost je odlika dobrih ljudi. Zato apeliramo na vse ljudje dobre volje, ki vedno ko gre za pomoč, priskočijo in v okviru svojih zmožnosti pomagajo.
Gotovo je torej, da "štiriperesna detelja" izpod Pohorja potrebuje širšo družbeno pomoč in le, če se dobri ljudje čim prej odločijo pomagati, bo družinica s tremi otroci imela večjo možnost za dostojno življenje. Zato naj nas vodi misel, da največ prejmemo, ko damo, ko odpremo srce za nekoga, ki nas potrebuje. Bistveno bolje se počutimo, ko v tem divjem, neumornem tempu življenja pomoči potrebnim prižgemo iskrico upanja in veselja, ko nekomu ogrejemo srce. Pomagajmo, ko lahko. Delimo tisto malo, kar imamo in lepšajmo življenje soljudem z drobnimi stvarmi. Nasmehi, pogledi, zahvalami in stiski rok. Pa bo ves svet lepši in svetlejši. Za vas, zate, za Sabino, Tilna, Domna in Klemna, ki si želijo le olajšati življenje, ko jim je ponagajala naravna nesreča. Vsi, ki želite in zmorete jim pomagaje, in še naprej delajte dobro. Skupaj delimo ljubezen in dobroto drug z drugim. Tako nam bo lepše. Vedno, ko bo priložnost, pa le pomagajte, kdo ve, kdaj bo spet kdo med nami potreboval pomoč ali roko opore. Tokrat pa, upajmo, da bodo mamica in trije korenjaki zbrali dovolj sredstev s katerimi si bodo uredili dom, s čem bi vsa družina spet zaživela lepo ter spokojno življenje. Z vašo pomočjo jim bo gotovo lažje...
Za mamico in njene fante!
Drage bralke in bralci, vse, ki želite pomagati Zabukovnikovim iz Vinarja, prosimo, da denarno pomoč nakažete na transakcijski račun Sklada Ivana Krambergerja št. SI56 02922-0019831742, s pripisom za Sabino in fante, sklicna številka 7271. Pomagate lahko tudi s SMS-donacijami. Pošljite SMS na 1919: z vpisano ključno besedo KRAMBERGER5 boste prispevali 5 evrov, z vpisano ključno besedo KRAMBERGER10 pa 10 evrov.
