Ob mednarodnem dnevu bele palice pripravili okroglo mizo »Bela palica, moja prijateljica«

V Zadružnem domu na Cvenu je v torek, 15.10.2024 ob mednarodnem dnevu bele palice, potekala okrogla miza z naslovom: »Bela palica, moja prijateljica«, ki so jo skupaj organizirali: Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota, OŠ Ivana Cankarja Ljutomer, podružnica Cven in vrtec Cven ter Lions klubi Pomurja (M. Sobota, Lendava-Lendva, Ljutomer in G. Radgona). Vodila jo je Marja Dolamič iz LK Ljutomer.

V okviru Osnovne šole Ivana Cankarja Ljutomer, delujeta v lokalnem okolju Podružnična OŠ in Vrtec Cven. Obiskuje ga vedno nasmejan Oskar. Otrok, ki gleda s srcem in čutili, saj je slep od rojstva. A svet radovedno spoznava in se v vrtcu z videčimi otroci dobro počuti, zato ga z veseljem obiskuje.

V zadnjih dveh letih je bilo narejeno veliko, da so se v okolico šole in v vrtcu implementirale talne oznake, igrala in učila, preko katerih videči in ne videči otroci in odrasli spoznavajo svet teme skupaj z Oskarjem. Učijo se živeti v svetu, v katerem ni sonca in barv, a je veliko ljubezni, zaznavanj, topline in radovednosti, ki naredijo vsak dan nepozabno pester in igriv.

10. in 15. oktober ozaveščata o pomenu vida ter o slepoti in slabovidnosti. Le 5 odstotkov spletnih strani javnega sektorja v EU je ustrezno dostopnih slepim. Slepi v brajici berejo že 200 let. Več kot dve milijardi ljudi ima po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije okvaro vida ali slepoto, številni od 450 milijonov otrok z očesnimi težavami pa so celo brez možnosti do cenovno dostopne oskrbe. V Sloveniji živi s hudo okvaro vida okrog deset tisoč ljudi, resnejše okvare pa so zaznali celo pri 30 do 40 tisoč ljudeh.

Spremljevalec slepih na vsakdanjih poteh je bela palica, zato je tekla beseda o njej s sogovorniki, ki dobro poznajo razmere in potrebe slepih in slabovidnih v Pomurju.

Sogovorniki okrogle mize so bili Marjeta Zmazek, pomočnica ravnatelja vrtca Cven, Nataša Gaberc Pintarič, vodja podružnične šole Cven, Barbara Klar, prof. tiflopedagogike in pedagogike specifičnih učnih težav, Ivan Bojnec, oče dekleta Eme, ki je kljub slepoti uspešna študentka in Vojmir Prosen, predsednik MDSSMS.

Učenka 4. razreda Mia Božič, pa je predstavila lepo pesem, recitacijo, ki jo je za Oskarja napisala vodja podružnične šole Cven Nataša Gaberc Pintarič.

Slepota kot izziv in način življenja

Slepi otroci se hoje z belo palico pričnejo učiti že v vrtcu. Se z njo igrajo in spoznavajo okolje in varnost. V osnovni šoli spoznavajo pravilne tehnike za uporabo bele palice v šolskih hodnikih, v razredu pri hoji po stopnicah, pri gibanju v notranjih in zunanjih površinah.

Bela palica je občutljiv in varen pripomoček, ki služi kot antena oziroma podaljšek roke. Z njo slepi prepoznavajo in locirajo ključne predmete in površine in vire v okolju. Je njihov pripomoček, ki simbolizira osebno neodvisnost slepe osebe, obenem pa opozarja druge, da belo palico uporablja slepa oseba, ki ima svoje potrebe in pravice.

Janez Mlačnik, informatik in dolgoletni učitelj oziroma mentor učenja brajice pravi, da sta brajica in bela palica »temeljni skali v pokončni drži slepe osebe«. Bela palica, dodaja, je »osnova naše orientacije, naše pojavnosti«. In isto je z brajico: »Brajica je tista, ki nam omogoča pismenost.«

Marjeta Zmazek, pomočnica ravnatelja vrtca Cven  je predstavila, kako je vrtec pristopil in sodeloval pri ozaveščanju otrok in staršev in kako je bil slepi fant Oskar, sprejet med videče otroke. Povzela je, kako so se vzgojiteljice, otroci in starši vključili iskanje pomoči, poti sodelovanja za strokovno podporo in varstvo Oskarja. Oskar je prvi slepi otrok v vrtcu na Cvenu in ga je tudi okolica zelo lepo in toplo sprejela.

Nataša Gaberc Pintarič, vodja podružnične šole Cven je na zanimiv način predstavila projekt šole in vrtca, ki je bil predstavljen na 3. mednarodni konferenci Sodobnost za prihodnost - z bližino urimo doktrino, ki je letos meseca aprila potekal v organizaciji OŠ IC Ljutomer in OŠ Cvetka Golarja Ljutomer.

Barbara Klar, prof. tiflopedagogike in pedagogike specifičnih učnih težav, je prisotnim predstavila poklic, ki ga opravlja. V nadaljevanju pa potrebneje opisala kako poteka sodelovanje z Oskarjem in starši, kako pomembno je, da so v nenehnem stiku, skupaj opažajo napredke v razvoju in točke, katerim je potrebno nameniti več pozornosti in časa.
Starši in otroci potrebujejo več časa preživeti skupaj, se spoznavati in skupaj raziskovati .
Otroke moramo nenehno opazovati in slišati ter jim privzgojiti sočutje do ljudi, narave in okolica.

Ivan Bojnec, oče dekleta Eme, ki je kljub slepoti uspešna študentka, naj je prestavil njihovo družinsko pot osamosvajanja in odraščanja. Ema je oslepela v mladostniških letih. Popeljal nas po poti preizkušenj in poguma pri iskanju ustreznih pripomočkov za delo in učenje slepe Eve. Sedaj je že študentka v Ljubljani, prej je bila dijakinja Ljutomerske gimnazije Franca Miklošiča.

Vojmir Prosen, predsednik MDSSMS, nam je zaupaj svojo pot šolanja v Beogradu in Zagrebu, ter vsa prizadevanja društva za svoje člane ter aktivnosti, ki jih kot društvo izvajajo na področju Pomurja. Dotaknili so se tudi problematike urejenosti mest in krajev za potrebe slepih in slabovidnih po naših občinah v Pomurju. Predstavitev je zaključil s trditvijo, kako zelo potrebno in pomembno je sodelovanje z lokalnim okoljem.

Po končanem pogovoru z gosti okrogle mize, so besedo dobili prisotni, ki so se zelo aktivno, vsak iz svojega področja dela in življenja vključi v razpravo. To so bili predstavniki Lions klubov Pomurja, vrtcev in osnovnih šol, srednjih šol, šol s posebnimi potrebami, varstveno delovnih centrov, občin, ter drugih zavodov.

Ob zaključku okrogle mize je bila potrjena nova lokacija za ta dan prihodnje leto, to pa je Gornja Radgona.

Marja Dolamič
Foto: Sara Vinkovič