Turistično društvo Sveti Jurij ob Ščavnici je praznovalo 60 let delovanja

Društvo je zmagalo na razpisu Turistične zveze Slovenije v kategoriji vzhajajočih turističnih krajev.

Branko Košti, ponedeljek, 21. oktober 2024 ob 20:06
60 let delovanja TD Sv. Jurij ob Ščavnici

60 let delovanja TD Sv. Jurij ob Ščavnici

K prepoznavnosti Občine Sveti Jurij ob Ščavnici v širšem prostoru prav gotovo pomembno prispevajo tudi številna aktivno delujoča društva, ki s svojim delovanjem prispevajo k ohranjanju naravne krajine in zgodovinskega izročila, poustvarjanju kulturnih in etnoloških običajev ter spodbujanju in širjenje turistične ponudbe. Eno najstarejših in vseskozi aktivnih društev je Turistično društvo Sv. Jurij ob Ščavnici, ki je s slovesnostjo v soboto, 19. oktobra v KUS obeležilo 60 let uspešnega delovanja.

Ustanovitev društva sovpada v nastankom Blaguškega jezera. Ustanovni občni zbor se je na pobudo Ivana Krefta odvil 11. decembra 1964, udeležilo se ga je 14 članov in trije gostje iz Murske Sobote. Kot prve naloge so si zadali ureditev pročelij hiš, poti do jezera, kopališča za otroke in neplavalce, tuša s čisto vodo, slačilnice, sanitarije, splave, klopi in bifeja ob jezeru. Za predsednika je bil izvoljen Jože Čuš iz Ženika, vneti zbiratelj etnološke dediščine, ki je imel doma že urejen manjši etnološki muzej. Tajnik je postal Drago Ferenc, blagajnik pa Aleksandre Odreitz. Skozi šest desetletij je društvo vodilo osem predsednikov. Za Jožefom Čušem Viktorija Žunič (takrat še Horvat), Jože Tišler, Marjan Ritonja, Boris Voršič, Janez Mir, Edi Sedmak, danes pa ga vodi Jasna Tomažin. Vsak od njih je v svojem obdobju, seveda skupaj s prizadevnimi člani, pustil svoj kamenček v mozaiku prepoznavnosti Občine, Blaguškega jezera, Stare Gore, Sovjaka, Biserjan..., ki ponujajo različne oglede, možnosti oddiha in sprostitve ter mnoge dejavnosti za preživljanje prostega časa. Prepoznavnost teh krajev so zaznamovale tudi številne prireditve kot so Žetev zlatega klasa, sodelovanje v vseslovenskem projektu Žetev 2000 zlatih zrn, Kučeje jabolk, Miklavževanje, Božični večer na Stari Gori, Martinovanje in krst mošta in še kaj. Nekaj časa so pod okriljem društva delovale tudi Pevke ljudskih pesmi pod vodstvom Marije Simonič.

Posebej prepoznavna točka je Stara Gora, ki z ogledom baročne cerkve, etnološkim muzejem v stari šoli, v katerega je svojo zbirko prenesel tudi prvi predsednik Jože Čuš in znamenitim mlinom na veter, upodobljenim tudi na poštni znamki, z edinstvenim ogledom navdušujejo obiskovalce.

Ena izmed znamenitosti v občini je mlin na veter na Stari Gori

Občina Sveti Jurij ob Ščavnici se poteguje za naziv Vzhajajoč turistični kraj


Mlin na veter najbolj prepoznaven simbol društva in občine

V zgodovini delovanja društva prav gotovo izstopa izgradnja mlina na veter, ki je postal najbolj prepoznaven simbol društva in občine. Dobršen del zaslug pripada ravnateljici osnovne šole Sv. Jurij Rozini Kraner, ki je leta 1988 sklicala sestanek za ohranjanje kulturne dediščine, kjer je bilo odločeno, da se popiše vse znamenitosti, arhitekturo in redka drevesa. Na njem je bil prisoten tudi Jože Tišler, ki je vedel za porušen mlin na veter pri Becovih na Kokolajnščaku. Tišler je leta 1990 kot predsednik prevzel vodenje društva in si kot prvenstveno nalogo zadal obnovitev mlina. Ustanovili so gradbeni odbor v sestavi Anton Slana kot predsednik in člani Vera in Slavko Mihalič ter Marjan Ritonja. Stekla je akcija zbiranja prispevkov, da so odkupili mlin in je delo lahko steklo. Za glavna mojstra sta bila izbrana Edi Leskovar in Leopold Trbuc, pomemben delež je prispeval tudi strokovnjak za izdelavo mlinov Konrad Repa.

Po dveh letih trdega dela je trak ob otvoritvi mlina prerezal upokojeni duhovnik domačin Alojz Lasbaher, ki je daroval največji prispevek za izgradnjo, otvoritev so s pokanjem naznanili tudi topničarji iz Svetega Tomaža, ključ od mlina pa je prispel po zraku s padalcem, ki ga je izročil predsedniku, kateri ga je odklenil in s tem odprl edini delujoči mlin na veter v Sloveniji na ogled vsem. Istočasno je bil odprt Muzej kmečkega orodja in keramike v stari šoli in v ponudbo vključen ogled baročne cerkve Svetega Duha.

Danes TD Sv. Jurij ob Ščavnici vodi mlada ekipa, polna entuziazma in novih zamisli, ki bo z uporabo sodobnih tehnologij in družbenih omrežij še naprej pomembno prispevala k nadaljnjemu razvoju turizma kot pomembne gospodarske dejavnosti v občini. Potenciali so z novimi pridobitvami ob Blaguškem jezeru prav gotovo veliki. Pomembna vzpodbuda za nadaljnje delo mladi vodstveni ekipi bo prav gotovo tudi osvojeno prvo mesto na razpisu TZS v kategoriji vzhajajoči turistični kraji, ki se je zaključil v nedeljo.

Zbrane na slovesnosti ob šestdesetletnici so nagovorili župan Občine Sv. Jurij Andrej Vrzel, predsednik Pomurske turistične zveze Uroš Kamenšek in predsednica društva Jasna Tomažin. Osrednja nit vseh nagovorov so bile čestitke ob visokem jubileju, pohvale in zahvale za dosežke in prepričanje, da bo mlado vodstvo uspešno nadaljevalo in še nadgrajevalo delo svojih predhodnikov. Župan Vrzel je predsednici izročil zahvalo Občine ob Jubileju. Prav tako sta župan in predsednica podelila priznanja za življenjsko delo ob postavitvi mlina na veter, ki so ga prejeli Edi Leskovar, Slavko Vrzel, Anton Slana, Jože Tišler, Marjan Ritonja, Janez Mir ter posthumno Konrad Repa (prevzel sin Marjan ) in Jože Čuš (prevzela hčerka Monika). Janez Mir pa je predsednici Jasni Tomažin predal fotokopijo originala zapisnika ustanovnega občnega zbora društva pred šestdesetimi leti.

Kulturni program so izvedli učenci domače osnovne šole, ki obiskujejo gledališki klub in razširjen program na predmetni stopnji Igrajmo se gledališče, ki so v režiji Lidije Jarc izvedli kratko dramsko uprizoritev na temo turizma. S klavirsko glasbo je prireditev obogatila mlada Maša Tibaut pod mentorstvom Barbare Markoli iz GŠ Gornja Radgona.

Slovesnosti je sledilo druženje v avli KUS, kjer so se prisotni, kot se za jubilej spodobi, posladkali tudi s torto.

Odprtje kampa Falkensteiner Premium Blaguško jezero

Uradno odprli Falkensteiner Premium Camping Blaguško jezero




Več v Kultura in izobraževanje