Preventivni pregledi sluha: Zakaj so pomembni za vse starosti?

Izguba sluha se najpogosteje povezuje s starejšo populacijo, saj je upad sposobnosti slušnega zaznavanja in okvara slušnih celic povsem običajen pojav v starosti. A težav s sluhom še zdaleč nimajo le starejši, ampak tudi mlajša populacija. Za nezmožnostjo polnega razlikovanja zvokov trpi kar 34 milijonov otrok po vsem svetu, medtem ko je 1,1 milijarda ljudi, starih med 12 in 35 let, izpostavljena prekomernemu hrupu.

Prekomerni hrup predstavlja večje tveganje za zgodnejšo okvaro sluha in upad slušnih sposobnostih, zato je ravno v tej populaciji pomembno preventivno ravnanje za preprečitev okvare sluha in preventivni ORL pregled.

Težave s sluhom so tretja najpogostejša zdravstvena težava

Ljudje z okvaro sluha morajo redno opravljati kontrole sluha in ORL pregled pri specialistu otorinolaringologije, ta pa se priporoča tudi ostalim, predvsem starejšim, saj se po statističnih podatkih s slušnimi težavami spopada vsaka tretja oseba, starejša od 65 let.

Vzroki za pešanje slušnih sposobnosti se sicer pripisujejo genetskim dejavnikom, staranju, prekomerni ali dolgotrajni izpostavljenosti hrupu, ušesnim okužbam, travmam ušes in določenim zdravilom. Težave so lahko začasne ali trajne in nastopijo v bodisi enem bodisi v obeh ušesih ter se po intenziteti delijo na blage, zmerne in hude.

Vsaka težava s sluhom ne vodi v naglušnost ali gluhost

Težave s sluhom se lahko pojavijo nenadno, kar je povezano predvsem z izpostavljenostjo prekomernemu hrupu, ali postopoma, pri čemer se slednje praviloma povezuje s starostno naglušnostjo.

Poznamo 3 vrste naglušnosti:

▪ prevodna naglušnost, za katero je značilna prizadetost zunanjega ali srednjega ušesa, ki ni več zmožno prenašati tresljajev do notranjega ušesa. Pogosto se pojavi v začasni obliki, zaradi česar jo je pogosto mogoče zdraviti

▪ senzori-nevralna naglušnost, ki prizadane notranje uho ali ušesni živec in je običajno trajna. K sreči so dandanes na voljo različne sodobne rešitve, denimo slušni aparati, po potrebi slušni vsadki, katere se predpiše po presoji specialista otorinolaringologije,

▪ kombinirana naglušnost, ki je kombinacija prevodne in zaznavne naglušnosti, skozi katero se kažejo lastnosti obeh doslej predstavljenih naglušnosti.

Pogosto med znanilce poslabšanja sluha sodijo tudi občutek zamašenosti ušes ter tinitus. V povezavi s tinitusom je priporočljivo čimprej opraviti ORL pregled za določitev lokalizacije in jakosti šumenja, saj je šumenje najpogosteje priduženo okvari sluha.

Reden ORL pregled zmanjša tveganja za posledice izgube sluha

Upoštevajoč, da sluh v veliki meri odreja kakovost življenja in vpliva na medosebne odnose, je nadvse pomembno ORL pregled opraviti kar se da zgodaj, še posebej, če se že pojavljajo težave s strani ušes. Za ohranitev dobrega sluha sta namreč bistvena preventiva in zgodnje odkritje težav oziroma čim hitrejše ter kar najbolj natančno diagnosticiranje in odreditev stanju primernega zdravljenja.

Da slušne poti ne delujejo več povsem dobro najpogosteje ugotovijo svojci in osebe iz neposredne bližine. Znaki, ki kažejo na upad slušnih sposobnosti so glasnejši govor, neprestane prošnje za ponovitev izrečenega, višja jakost zvoka na napravah (radio, televizija) in nenehno toženje o tem, da oseba povedano sliši, a izrečenega ne razume.

Sluh je eden najpomembnejših čutov, ki opravlja vlogo zaznavanja ter dojemanja zvočnih informacij, pridobljenih iz okolja. Hkrati pa je izrednega pomena za komunikacijo z drugimi, orientacijo v prostoru, lokalizacijo zvoka in posledično varnost. Je čut, ki nam omogoča višjo kvaliteto življenja, kot je na primer poslušanje glasbe, sproščanje ob zaznavanju naravnih zvokov ter ohranjanje socialnih stikov. Žal pa so poslabšanju in izgubi sluha izpostavljeni številni. Gre predvsem za industrijske in gradbene delavce, vzgojitelje, učitelje, glasbenike ter vse, ki delajo v zabavni industriji in nočnih lokalih. Ker so vsi ti izgubi sluha izpostavljeni že zaradi svojega poklica, bi morali ORL pregled opravljati na letni ravni.

ORL pregled v sodobnem medicinskem centru ORL medicina

V primeru dolgotrajne, predvsem poklicne izpostave ropotu so smiselni redni ORL pregledi, najbolje v sodobnem medicinskem centru ORL medicina, ki pacientom nudi vse otorinolaringološke storitve pod eno streho.

Tamkajšnji orl pregled zajema:

▪ Anamnezo, torej pogovor o splošnem zdravstvenem stanju, zdravstvenem stanju ušes, morebitnih preteklih boleznih ali vnetjih ušes, ki bi lahko vplivali na trenutno prisotne slušne težave, in zdravljenju teh.

▪ Pregled ušes z otomikroskopijo oziroma ušesnim mikroskopom, ter prav tako pregled nosu, ustne votline, žrela in grla ter otip vratu.

▪ Teste in dodatne diagnostične preiskave, med njimi endoskopske preiskave nosne votline, žrela in grla, timpanometrijo, avdiometrijo, TOAE ter DPOAE.

▪ Diagnostiko, kajti specialist otorinolaringologije na temelju pridobljenih meritev in testov ter ORL pregleda postavi diagnozo, skladno tej pa, če je to potrebno, odredi zdravljenje težav ali pacienta napoti na dodatne preiskave pri drugih specialistih.

▪ Svetovanje glede tega, kako preprečiti razvoj novih težav in kako ohraniti obstoječe zdravje ušes.

Del slednjega je tudi sprejemanje omejitev in učenje prilagoditev, pri čemer je nemalokrat potrebno sodelovanje specialista otorinolaringologije in pacienta ter celo njegovih bližnjih.

ORL pregled v sodobnem medicinskem centru ORL medicina prav zato vključuje ozaveščanje o preventivnem ravnanju, potreben pa je tudi pred nadaljnjo diagnostiko okvare sluha ter ustreznim zdravljenjem, oziroma rehabilitacijo slušnimi pripomočki, najpogosteje slušnim aparatom.

Dobro je vedeti:

Medicinski center ORL medicina ponuja samoplačniške storitve kot je na primer pregled ušes, diagnostika slušnih motenj, rehabilitacija s slušnimi aparati. Prav tako ORL medicina sodeluje z večino zavarovalnic, ki omogočajo specialistične preglede. Za pregled se je dobro naročiti (čakalne dobe so izjemno kratke), v primeru nujnih stanj pa je omogočen tudi pregled nenaročenih pacientov.