Na našem nebu smo lahko opazovali zanimiv pojav

Jeseni lahko tudi pri nas opazujemo številne price, ki se selijo v toplejše kraje. Ene izmed teh so žerjavi, katere ponavadi tudi veliko prej slišimo, kot vidimo, saj so zelo glasni. Te velike jate in njihovo selitev lahko pri nas opazujemo že vse od oktobra. Ena izmed takšnih jat je bila na našem nebu vidna v soboto, 30. novembra, okoli 14.30. Spodnji video in fotografije so nastale v Zasavcih v Prlekiji.

Selitev teh ptic spremlja tudi Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), kjer navajajo podatek, da je bila letošnja spomladanska selitev največja od začetka spremljanja selitve (zabeležili so 118.390 žerjavov v 674 jatah), jeseni 2023 pa so zabeležil najmanj žerjavov v zadnjih petih letih - 44.009 žerjavov v 474 jatah. Kakšna bo letošnja jesenska selitev pa bo znano po koncu sezone.

Pri tem gre za navadnega žerjava (Grus grus), ki načeloma ne gnezdijo v Sloveniji, temveč v severni in vzhodni Evropi, Slovenijo le preletijo.

Svoja opažanja žerjavov jim lahko sporočite

Kot navajajo pri DOPPS, v Sloveniji lahko opazujemo žerjave, ki so se izvalili predvsem v Baltskih državah, na Finskem in verjetno v Belorusiji. Ti se na poti k nam množično ustavijo še na mokriščih Panonske nižine. Ob prvi zmrzali se podajo proti prezimovališčem v Sredozemlju, predvsem v Tuniziji in Španiji. Ob vse toplejših zimah pa jih vse več prezimuje tudi v Franciji in nam precej bližji Padski nižini.

Selitveni spektakel žerjavov spremljajo že 20 let in nabralo se je že veliko neprecenljivih opazovanj. Svoja opažanja žerjavov lahko sporočite Dejanu Bordjanu na mail: dejan.bordjan@gmail.com. Popoln podatek vsebuje kraj, datum in uro opazovanja, število žerjavov in smer ter višino leta. "A brez skrbi, če vam ne uspe prešteti jate ali spomniti ure opazovanja. Ostali podatki nam omogočajo izris vedno bolj natančnih selitvenih poti žerjavov čez Slovenijo. Torej, vsak podatek šteje!" še pravijo.

Letijo v značilni "V" obliki, pri nas so reden preletnik

Žerjavi so veliki, dolgonogi in dolgovrati ptiči, ki svojo prisotnost pogosto oznanjajo z glasnim trobljenjem. Gnezdijo v obširnih barjih v tajgi, na aluvialnih ravnicah in ob samotnih gozdnih jezerih. V Sloveniji lahko žerjave opazujemo predvsem na selitvi, ko nas preletijo v značilni "V" obliki ali pa se v jatah zadržujejo na njivah. Gnezdeči ptiči severne in srednje Evrope večinoma prezimijo na Iberskem polotoku. Pri nas je reden preletnik.

Žerjav običajno od konca repa do konice srednje dolgega kljuna meri od 96 do 119 cm, razpon njegovih peruti pa je med 180 do 222 cm. Noge in vrat so dolg ter ozki. Perje je modrikasto sivo, gnezdeči osebki pa dobijo rjasto rjav pridih zaradi barvil v barjanskih vodah, ki jih uživajo med valjenjem jajc. Kljun je okraste barve, grlo in sprednji del vratu sta črna, hrbtni del vratu pa je bel. Na vrhu glave ima žerjav golo kožo rdeče barve. Ko je na tleh, dajejo dolga črna letalna peresa vtis košatega repa, vendar je ta v resnici prav kratek. Žerjav leti z iztegnjenim vratom in nogami.