Jožef je žal umrl, Melani in Mojca pa sta ostali sami
Ko smo za letošnje Valentinovo že poročali o nesrečni tričlanski družini Vorih iz Gorišnice na Ptujskem polju, niti sanjati nismo mogli, da bo že teden dni pozneje tragedija družine, za katero zbiramo sredstva preko Krambergerjevega sklada (Slovenske novice), še bistveno večja. Čeprav je huda bolezen dodobra načela telo gospodarja Jožefa, le tri dni prej, 11.2.2025 je napolnil 53 let, si nihče ni mogel niti misliti, da bo kruta bolezen iz objema žene Mojca in hčerke Melani, tako hitro iztrgala njunega najdražjega. Razvoj dogodkov je še posebej šokiral prav njiju. "Res je že nekaj časa hudo trpel, saj se je bolezen iz dneva v dan kar vidno stopnjevala, še posebej hudo je bilo zadnji teden. Bilo je nevzdržno in na koncu se je revež poslovil. Kljub vsemu pa tudi sedaj, ko moram urejati različne papirje in dokumentacijo, ne morem dojeti, da Jožefa ni več med nami,“ nam je s solznimi očmi razlagala soproga Mojca, ki dodaja, da je Jožef bil duša in srce družine, prav tako so ga cenili in spoštovali sodelavci, prijatelji in sosedje. Dokončno se je poslovil in si olajšal trpljenje, v četrtek, 20. februarja, okoli poldneva v ptujski bolnišnici, v družbi žene Mojce. Pet dni pozneje, v torek, 25. februarja pa so ga pokopali na pokopališču v Vidmu pri Ptuju, kjer so pokopani tudi nekateri drugi družinski člani, saj je Jožef bil rojen na Dravinjskem Vrhu, nedaleč od Vidma.
Kot smo že poročali, na težave družine Vorih nas je opozoril sosed Bojan Jelen, ki si, kot je dejal, nikoli ni predstavljal, da bi se kdaj obrnil na Slovenske novice in sklad Ivana Krambergerja. "Rad bi vam na kratko predstavil žalostno zgodbo in usodo mojega soseda Jožefa Voriha in njegove družine, ki živi v starejši hiši, katero je skozi leta obnavljal in obnavlja. Skoraj vse življenje je opravljal delo šoferja v mednarodni špediciji. Kupil je hišo, ki je bila v bolj slabem stanju in jo začel urejat skupaj s svojo ženo Mojco in hčerko Melani. Vsa ta leta so nekako shajali, čeprav so živeli dosti ločeno življenje zaradi narave dela, ki ga je Jože opravljal. Pred letom in pol je v Jožetovo življenje udarila bolezen z diagnozo tumor na požiralniku. Bolezen je napredovala hitro in v dobrem mesecu dni je že bil deležen številnih obsevanj. Skozi sapnik, so mu v pljuča z operacijo vstavili tudi cevi, skozi katera lahko diha. Bolezen je v lanskem letu napredovala do te mere, da Jože že skoraj leto dni ne more več zaužiti hrane in nobene tekočine skozi usta. Hrani se skozi sondo direktno v želodec. Tudi ko so mu vstavili sondo v želodec je, kljub takšnemu zdravstvenemu stanju, vztrajal v službi kot šofer, saj se je zavedal vseh mesečnih denarnih obveznosti (položnice, krediti,…). Bolezen je še vedno napredovala in Jožeta prisilila, da je ostal doma. Seveda so se s tem tudi znatno zmanjšali mesečni denarni prilivi, dva kredita za hišo (streha, fasada ipd.), položnice in drugi stroški pa so ostali,“ nam je razlagal sosed Jelen, ki je dodal, kako hčerka Melani obiskuje Srednjo lesarsko šolo v Mariboru, žena Mojca pa je zaposlena v bližnji vaški pekarni, kjer zasluži minimalni zajamčen osebni dohodek.
"Jože ne more uživati nobene trde hrane in nobene tekočine skozi usta, vse si mora pasirati do tekočega in nato vbrizgava skozi sondo v želodec. Težko si privošči kakšen priboljšek, dopolnilo, saj je vse to zelo drago V letu dni je tako izgubil že polovico svoje telesne teže in tudi vso mišično maso. Pri hoji si pomaga s hojico ali ga potiskajo na vozičku. Hrano, ki jo kupuje v lekarni (gre za visoko kalorične napitke in praške) močno obremenjuje družinski proračun. V zadnjih dneh, ko so zadeve pripeljale tako daleč, da so se odločili pričeti s prodajo lastnih predmetov v hiši, si nisem mogel, kaj da sem začel razmišljati na koga naj se obrnem, da bi sosednji družini vsaj malo pomagal. Sam mu pomagam po svojih močeh, kot tudi njegovi sorodniki in prijatelji, a vidim da je premalo. Obračam se na vas z vprašanjem, če je možna tudi kakšna pomoč z vaše strani. Zavedam se da je takšnih zgodb ogromno, vsakršna pomoč bi bila dobrodošla. Mogoče plačilo vsaj kakšne položnice ali nakup te posebne hrane, ki jo mora Jože uživati vsak dan in je draga. Vesel bom vašega odziva. Sosed za to mojo prošnjo še ne ve, saj je kot mnogi drugi, človek, ki nerad prosi za pomoč...“ nam je še razložil pravi sosed Bojan Jelen, kakršnih ni veliko.
In prav sosed nam je prvi potrdil tudi žalostno novico, da Jožefa ni več na tem svetu. Žena in hčerka, ki sta sedaj ostali sami pa našo pomoč še dodatno potrebujeta, saj se lahko zgodi, da bosta zaradi hipotekarnega kredita ostali brez strehe nad glavo. Vdova Mojca upa, da bo vsaj delno pomagala tudi zavarovalnica, v vsakem primeru pa se jima je življenje še dodatno obrnilo na glavo. Zato bo mami in hčerki gotovo dobrodošel vsak evro, ki jima ga lahko nakažete na Krambergerjev sklad, saj ne smemo pozabiti, da nas v življenju nemalokrat doletijo nepričakovane stvari, ki jih skozi življenje poskušamo nekako reševati. Žal pa nas življenje včasih postavi pred ovire, s katerimi se težko soočimo čisto sami. Še posebej težko je, ko nepričakovano zbolimo, ko niti zdravniki ne morejo več delati čudežev. In nekaj takšnega je doletelo družinico Vorih s Ptujskega polja, v kraju Gorišnica, ob regionalko Ptuj – Ormož, na levem bregu reke Drave, kjer je kot strela iz vedrega neba, 31. julija 2023, ko je po težavah obiskal zdravnika, udarila novica, da je hudo zbolel oče in mož Jožef, ki ni trpel sam temveč dodatno tudi žena Mojca in hči Melani. Pravzaprav nihče ne more dojeti, da je iz zdravega veseljaka, poklicnega voznika tovornjaka, s skoraj 140 kilogrami, bolezen v relativno kratkem času vzela skoraj polovico njegove telesne mase. In tedaj, ko je možakar dalj časa bil v bolniškem staležu, ko so se dohodki več kot prepolovili, so nastajale tudi finančne težave, sedaj pa, ko je Jožef umrl, je stanje še slabše.
"Tudi naša družina se je v nekem trenutku znašla pred težko situacijo, pri kateri naposled prositi za pomoč tudi javnost in dobre ljudi,“ nam je slab mesec nazaj razlagal skromni možakar Jožef, ki je med pogovorom uporabljal naprave, da je sploh lahko dihal in govoril, sedaj pa ga, čeprav je prav 11.2. napolnil 53 let ni več. "Dokler sem bil zdrav in je lepa plača prihajala na račun, sem lahko najel hipotekarni kredit za nakup in obnovo hiše, katero sva kupila leta 2011, sedaj pa je stanje drugače, saj na moj račun pride manj kot tisoč evrov, torej prav toliko kot znaša obrok posojila,“ nam je žalostno razlagal Jožef, ki je mimogrede v "dobrih časih“ na leasing vzel še nekoliko boljši avtomobil, nato pa ga je moral vrniti in prekiniti pogodbo. Drugače ni šlo, saj morajo od nečesa tudi živeti, saj položnice prihajajo iz meseca v mesec, potrebna je tudi hrana, zlasti zanj vse posebno, kajti vse mora biti pasirano, da dobi v telo skozi cevke, nenazadnje pa je dodatni strošek tudi šolanje hčerke Melani, ki obiskuje Srednjo lesarsko šolo v Limbušu pri Mariboru.
Dolg banki naj bi znašal še okoli 55.000 evrov, Jožefa ni več in je vsem jasno, da njegovi najdražji potrebujeta našo pomoč. Spet je potrebna znana solidarnosti slovenskega človeka, ko je v težavah sosed, znanec, prijatelj, skratka sočlovek. Zato, dragi bralci, v koliko imate možnosti pomagajte Mojci in Melani iz Gorišnice, ki širšo družbeno pomoč vsekakor potrebujeta. Vedno, ko bo priložnost, pa le pomagajte, kdo ve, kdaj bo spet kdo med nami potreboval pomoč ali roko opore. Tokrat pa, upajmo, da bosta Vorihovi s Ptujskega polja, zbrali dovolj sredstev s katerimi lahko spet zaživeli lepo ter spokojno življenje. Z vašo pomočjo jima bo gotovo lažje...
Drage bralke in bralci, vse, ki želite pomagati Jožefu Vorihu iz Gorišnice, vas prosimo, da denarno pomoč nakažete na transakcijski račun Sklada Ivana Krambergerja št. SI56 02922-0019831742, s pripisom za Jožefa Voriha, sklicna številka 7274. Pomagate lahko tudi s SMS-donacijami. Pošljite SMS na 1919: z vpisano ključno besedo KRAMBERGER5 boste prispevali 5 evrov, z vpisano ključno besedo KRAMBERGER10 pa 10 evrov.