Velika noč

Sočasno z blagoslovom presmecev je bil pri Mali Nedelji blagoslovljen tudi nov križ

Na cvetno nedeljo je uradno nastopil veliki teden – najpomembnejši čas krščanskega leta.

Branko Košti, nedelja, 13. april 2025 ob 18:19
Blagoslov presmecev in novega križa

Blagoslov presmecev in novega križa

Na cvetno nedeljo se kristjani spominjajo Jezusovega prihoda v Jeruzalem, ko so ga, kot pravi Sveto pismo, ljudje pozdravljali s palmovimi vejami kot znamenjem zmagoslavja in kraljevanja. Po stari krščanski navadi iz 7. stoletja, verniki na ta dan v cerkev k blagoslovu prinesejo oljčne veje in drugo zelenje, najpogosteje povezane v butare.

Tudi malonedeljski župljani so se v nedeljo, 13. aprila, z butarami oz. presmeci, kot jim pravimo pri nas, množično odpravili k svoji farni cerkvi Sv. Trojice. Res lepo število se jih je v precej vetrovnem vremenu zbralo na »placi« pred cerkvijo, kjer je župnik Srečko Fras opravil kar dva blagoslova. Poleg presmecev je namreč blagoslovil tudi nov križ na prostoru ob cerkvi, katerega so v preteklem tednu postavili prizadevni farani.

Čas postavitve prvega križa, imenovanega tudi misijonski križ, ni točno znan

Čas postavitve misijonskega križa pri Mali Nedelji ni točno znan. Domačin Ludvik Rudolf v svoji knjigi Nekaj besed o Mali Nedelji in njenih ljudeh sklepa, da je bil postavljen v času nastanka pokopališča ob cerkvi, verjetno pa v sredini 15. stoletja, ko se pisno omenja sedanja cerkev. Leta 1847 je takratni župnik dr. Lovro Vogrin dal postaviti nov križ, saj je stari strohnel, in sicer na mesto, kjer danes stoji Kremplov spomenik. Ko so v času župnikovanja Ferdinanda Šoštariča leta 1895 postavili Kremplov spomenik, so križ prestavili na jugovzhodno stran cerkve, kjer stoji še danes. Zadnji nov križ je bil postavljen leta 1982 ob prenovi cerkvenega ostrešja.

Čas in narava sta opravila svoje, les je dotrajal in stekla je akcija izdelave in postavitve novega križa. Les sta prispevali družini Horvat – Majcen iz Moravcev in družina Kolarič iz Precetincev, križ pa je izdelal Boris Zemljič iz Drakovcev. Bakreno streho so izdelali Danilo Majcen in Franc Majcen iz Moravcev ter Emilijan Rudolf iz Radoslavcev. Pri izdelavi in postavitvi so sodelovali še Roman Štuhec, Stanko in Jernej Filipič iz Bučkovcev in Danijel Žnidarič iz Moravcev. Storitve prevoza sta opravila Stanko Sovec iz Bodislavcev in Anton Špindler iz Moravcev, razpelo pa je strokovno obnovil Drago Ficko iz Spodnjega Kamenščaka.


Več v Kultura in izobraževanje