»Žalujoči ostali« nastopili na Območnem Linhartovem srečanju v Gornji Radgoni
»Žalujoči ostali« so se v režijski interpretaciji Romana Mariča (Pepeka z brega) predstavili v domačem prleškem narečju
Klavdija Bec, petek, 30. marec 2012 ob 19:12
Žalujoči ostali na Območnem Linhartovem srečanju
Gledališka zasedba
Ljubiteljskega dramskega društva Sveti Jurij ob Ščavnici se
je na območnem Linhartovem srečanju v Gornji Radgoni predstavila s komedijo Branislava Nušića Žalujoči ostali (Ožalošćena porodica).
Srečanje, ki ga je finančno omogočila
Občina Gornja Radgona, poteka vsako leto pod okriljem območne
izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Gornja Radgona v
koordinaciji Simone Pirc Katalinič. Območnim bodo sledila še
regijska srečanja, ki bodo svoj epilog dobila na državnem, letos že
51. Linhartovem srečanju - Festivalu gledaliških skupin Slovenije
2012, ki bo septembra potekal v Postojni.
»Žalujoči ostali« so se v režijski interpretaciji Romana Mariča (Pepeka z
brega) predstavili v domačem prleškem narečju. Avtorju prevoda in
priredbe Romanu Mariču ter igralski zasedbi je uspelo v
nekoliko starejši različici prleškega dialekta obdržati vse
drobce skozi celotno besedilo prevladujoče verbalne komike, ki jih
je Nušić kot utemeljitelj moderne srbske retorike, v tem svojem
poznem dramskem delu mojstrsko izpeljal. Svojevrsten interpretacijski
izziv je režiserju predstavljala tudi prestavitev besedila, ki je
nastalo v pravoslavnem kulturnem kontekstu v času pred začetkom 2.
svetovne vojne, v slovensko oz. ožje prleško okolje prve polovice
prejšnjega stoletja.
Milan Nekrep,
predsednik sveta OI JSKD Gornja Radgona je podelitev priznanja
Ljubiteljskemu dramskemu društvu pospremil z naslednjimi besedami:
»Veseli nas, da imamo pri Svetem Juriju tako uspešne in delovne
gledališčnike, ki iz leta v leto prihajajo na srečanja gledaliških
skupin in presenečajo z novimi idejami.«
Predstavo je spremljala
tudi strokovna spremljevalka Mojca Redjko, direktorica in
umetniški vodja Lutkovnega gledališča Maribor. V svoji oceni se je
pohvalno izrazila do vseh nastopajočih, kot zelo uspešno je ocenila
celotno predstavo, pohvalila je tudi funkcionalnost scenske
postavitve in domiselnost le-te ter tudi odločitev za izvedbo
komedije v prleškem dialektu. Da je igralski ansambel res homogeno
in usklajeno nastopil, so potrdile tudi povratne informacije
občinstva, med katerim je bil tudi Alojz Domnik režiser iz
KD Cirkulane, ki je ob koncu tako strnil svoje vtise o predstavi:
»Vidi se, kako se igralci dobro čutijo. Skupaj dihajo.«
Besede režiserja Romana
Mariča, so dale igralsko-tehnični zasedbi dodatno motivacijo za
delo naprej: »Z igralci smo z veliko truda, odrekanja,
medsebojne pomoči in spodbujanja ustvarili lepo gledališko
predstavo, na katero smo lahko vsi skupaj upravičeno ponosni. Moram
priznati, da je to najboljša predstava v moji režiserski karieri,
za kar gre velika zahvala igralcem, ki so moje ideje razumeli, dodali
zraven še kakšno svojo in mi tako pomagali na oder postaviti
predstavo, kakršno smo si želeli.«
Slovenska profesionalna
gledališča se v večji meri odločajo za uprizoritve Nušićevih
politično angažiranih komedij, pred tremi leti je Slovensko narodno
gledališče Nova Gorica uprizorilo Gospo ministrico. Žalujoči
ostali so do sedaj, morda tudi zaradi tega, ker še vedno
nimamo uradnega prevoda v slovenski knjižni jezik, na domačih tleh
doživeli malo uprizoritev. Leta 2011 so jih predstavili Gledališko
društvo Kontrada Kanal iz Kanala ob Soči. V Gledališču Koper jih
je kot gostujočo predstavo v izvirniku uprizorilo Narodno gledališče
iz Niša.
V slovenskem zamejstvu
je »Žalujoče« leta 1997 na oder postavilo Slovensko
stalno gledališče iz Trsta.
Ljubiteljsko dramsko
društvo Sveti Jurij ob Ščavnici z režiserjem Romanom Maričem
želi to izvrstno, predvsem na besedni in tudi situacijski komiki
temelječe besedilo, ki je s strani domačih profesionalnih gledališč
nekako prezrto, ponuditi v ogled čim širšemu krogu gledalcev.
Komedija, s prepričljivo aktualnostjo tudi v sodobnem družbenem
kontekstu, na satiričen način smeši »večne« moralne človeške
napake in slabosti, kot je pohlep po dediščini, posameznikovo
nezakonito okoriščanje in moralno sprevrženost ...