Prlekija pokrajina

Predlog razdelitve Slovenije na pokrajine je na mizi. Ne glede na to, koliko pokrajin bo ustanovljenih, že zdaj je jasno, da vsi pogajalci na koncu ne bodo zadovoljni. Verjetno tudi Prleki ne. V pripravljenem predlogu vladne koalicije bi namreč prišlo do razdrtja Prlekije, ki je bila več kot stoletje ime za večji del območja med rekama Muro in Dravo. Občine upravnih enot Gornja Radgona, Ljutomer in Ormož, ki so že od nekdaj del prleškega teritorija, so dolga leta držale skupaj in družno nastopale s svojimi projekti na neizprosnem trgu. Kljub temu da nekateri s tega območja niso želeli slišati, da so Prleki, je bil med temi občinami dogovorjen in podpisan dokument Območno razvojno partnerstvo Prlekije, kateremu so se pred kratkim pridružile tudi na novo ustanovljene občine s skrajnega severa in juga - del tega projekta so namreč tudi občine Apače, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž.

V primeru potrditve sedanjega predloga o delitvi Slovenije na pokrajine bo ime Prlekija sčasoma utonilo v pozabo. Tri občine ormoškega konca bodo priključene Spodnjemu Podravju, ostali del pa Pomurju. V Ljutomeru se zavedajo, da se bo s tem predlogom razdelitve Murska Sobota, ki bo seveda središče Pomurske pokrajine, še dodatno okrepila, pojavila pa se bo nova invazija selitev služb v sedanjo prekmursko prestolnico. Prav zaradi tega se vodstvo prleške prestolnice zavzema za ustanovitev pokrajine Prlekije, ki bi z okrog 57.000 prebivalci lahko delovala samostojno, predvsem pa bi se tudi na desnem bregu Mure pričelo "nekaj dogajati". Vendar je očitno, da iz te moke ne bo kruha; prizadevanja bodo zaman. Predel občin z desnega brega Mure, ki je bližje sosednji Avstriji kot Ljutomeru, že zdaj noče slišati za Prlekijo, prav tako se Ormož nekoliko bolj zavzema za sodelovanje s Ptujem kot z drugimi prleškimi občinami.

Velike pokrajine Prlekije, kljub željam pristnih Prlekov, po vsej verjetnosti ne bo, kljub temu da je prav vseeno, ali je Slovenija razdeljena na 14 ali na 15 pokrajin. Če že ne bo posluha za samostojno pokrajino, pa bi pri snovanju pokrajinske politike prisluhnili desnemu bregu reke Mure in Pomursko pokrajino poimenovali Prekmursko-prleška pokrajina, ali nasprotno, ter upravljanje pokrajine razdelili na dva dela. Tako bi ostalo zgodovinsko ime, s katerim so se ponašali naši predniki, obenem pa bi Prleki preprečili, da bi "vse odšlo na levi breg reke Mure".

P.S.: "Razbijanje" Prlekije v zadnjem obdobju vzpodbujajo tudi nekateri finančni mogotci; zadnji primer je reklamiranje prekmurskih mesnih specialitet, značilnih za Prlekijo in ustvarjenih v podjetju iz Gornje Radgone, a je zdaj podjetje v lasti Prekmurca.