Seja IO OKS potekala v Dvorcu Jeruzalem
Na seji so sprejeli tudi kriterije za nastop na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju leta 2014
Olga Karba in Janez Kocijančič
V torek, 13. novembra, je v prostorih Dvorca Jeruzalem, potekala 18. seja Izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije. Ob tej priložnosti je člane IO pozdravila tudi županja Občine Ljutomer, mag. Olga Karba ter jim v spomin podarila monografije Ljutomera.
Na seji IO OKS so nato med drugim sprejeli kriterije za nastop na zimskih
olimpijskih igrah v Sočiju leta 2014 ter obravnavali spremembe
pravilnika o licenciranju strokovnih delavcev v športu.
Sprejeli kriterije za nastop na ZOI Soči 2014
Slovenska olimpijska norma A za Soči je razdeljena na tri ravni. Na prvi je za posamične discipline potrebna po ena uvrstitev do tretjega in šestega mesta ter dve do 16. na svetovnem pokalu in SP ali končno uvrstitev v svetovnem pokalu do osmega mesta. Slednje velja tudi za umetnostno drsanje, kjer je prvi kriterij uvrstitev do šestega mesta na SP ali EP.
Na drugi ravni je potrebno doseči štiri uvrstitve oziroma vsaj 30 odstotkov do 16. mesta v svetovnem pokalu, vendar med prvo tretjino uvrščenih, ali končna skupna uvrstitev do 16. mesta v svetovnem pokalu. V umetnostnem drsanju je potrebna uvrstitev do 12. mesta na EP, 16. na SP oziroma dosežena kvota za OI ter končna uvrstitev do 16. mesta na svetovni lestvici sezone.
Na tretji ravni je potrebna po ena uvrstitev do 16. mesta in 30. mesta v svetovnem pokalu ali SP, pri umetnostnem drsanju pa uvrstitev do 16. mesta na EP, 24. na SP in dosežena olimpijska kvota.
Za normo B je potrebna ena uvrstitev do 16. mesta v svetovnem pokalu, tri ali vsaj 30 odstotkov uvrstitev do 30. mesta v svetovnem pokalu, če je znotraj polovice uvrščenih, in končna skupna uvrstitev do 30. mesta. V umetnostnem drsanju pa uvrstitev do 24. mesta na EP, 32. na SP in skupno uvrstitev do 30. mesta na svetovni lestvici sezone.
Najnižji kriterij A za nastop štafet ali ekip je po dve uvrstitvi do šestega mesta v svetovnem pokalu ali SP, za normo B pa dve uvrstitvi do 12. mesta v svetovnem pokalu ali SP. V kolektivni športni panogi je najnižji kriterij A izpolnjena olimpijska norma ter vsaj ena zmaga na SP. Z normo B pa bo lahko na OI v Rusiji potoval le tisti športnik, ki še nima olimpijskih izkušenj.
Obravnavali spremembe pravilnika o licenciranju strokovnih delavcev v športu
Bogdan Gabrovec je pojasnil, da v državni upravi ne zaposlujejo novih športnikov, če nekaterim izteče status. "Tako je zdaj v carinski upravi zaposlenih 12 športnikov, šest manj kot pred dvema mesecema. Postopek pomeni dejansko tiho odpuščanje, zato pozivamo vlado, da tako prakso opusti, pred tem pa bi opravili še pogovore s pristojnimi na ministrstvih," je povedal Gabrovec.
Generalni sekretar OKS Tone Jagodic je dejal, da OKS za razliko od panožnih zvez iz proračuna še ni dobil denarja za delovanje v letošnjem letu. OKS bo tudi zato iskal notranje rezerve in dodatne vire za opravljanje dejavnosti; večina pogodb s sponzorji je sicer že podpisana za naslednjim olimpijski ciklus, do OI leta 2016 v Riu de Janeiru.
OKS bo 20. in 21. novembra v Zrečah pripravil izobraževalni seminar Krizno obdobje v slovenskem športu, o tem pa so se pogovarjali na seji IO. Janez Kocijančič je dejal, da si bodo prizadevali, da bi ohranili pomembne prvine delovanja športa pri nas, kot so vzdrževanje planinskih postojank, zaposlovanje vrhunskih športnikov v javni upravi, sistem športnih štipendij, ter delovanje športnih organizacij, ki so doslej prinašali vrhunske izide na mednarodnih tekmovanjih.
Bojan Rotovnik, predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) je dejal, da je potrebno ugotoviti, kaj zveze potrebujejo od OKS, in konkretno navedel: "PZS ima 12 zaposlenih, vendar lahko zveza kandidira le za redke programe za evropska sredstva, ker so birokratski postopki za to zelo obsežni. Pri tem pričakujemo pomoč OKS. V preteklosti se je pri nas sprejemal le en zakon na leto, ki se je dotikal planinstva, zdaj pa na ducate, pri sprejemanju katerih je potrebno sodelovati. Vse to jemlje dodatno energijo, ki bi se drugače porabila za samo delovanje."
Darko Križanič nov direktor Olimpa
Vršilec dolžnosti vodje odbora športa za vse je postal Rafko Križman, ki bo nadomestil obolelega Jakoba Bednarika. Namesto nadzornega odbora je bila ustanovljena komisija za spremljanje poslovanja in delovanja Olimpa, v kateri so predsednica Tjaša Andree Prosenc, Tone Jagodic, poslovna sekretarka OKS Bojana Okorn Počivavšek, vodja računovodstva OKS Sonja Intihar Šadl ter zunanja strokovnjakinja Manuela Šribar (BDO). IO je za novega direktorja Olimpa imenoval Darka Križančiča, ki je bil doslej zaposlen na OKS, dosedanji direktor Joško Križan pa bo marketing vodil v okviru OKS.
Sprejeli kriterije za nastop na ZOI Soči 2014
Slovenska olimpijska norma A za Soči je razdeljena na tri ravni. Na prvi je za posamične discipline potrebna po ena uvrstitev do tretjega in šestega mesta ter dve do 16. na svetovnem pokalu in SP ali končno uvrstitev v svetovnem pokalu do osmega mesta. Slednje velja tudi za umetnostno drsanje, kjer je prvi kriterij uvrstitev do šestega mesta na SP ali EP.
Na drugi ravni je potrebno doseči štiri uvrstitve oziroma vsaj 30 odstotkov do 16. mesta v svetovnem pokalu, vendar med prvo tretjino uvrščenih, ali končna skupna uvrstitev do 16. mesta v svetovnem pokalu. V umetnostnem drsanju je potrebna uvrstitev do 12. mesta na EP, 16. na SP oziroma dosežena kvota za OI ter končna uvrstitev do 16. mesta na svetovni lestvici sezone.
Na tretji ravni je potrebna po ena uvrstitev do 16. mesta in 30. mesta v svetovnem pokalu ali SP, pri umetnostnem drsanju pa uvrstitev do 16. mesta na EP, 24. na SP in dosežena olimpijska kvota.
Za normo B je potrebna ena uvrstitev do 16. mesta v svetovnem pokalu, tri ali vsaj 30 odstotkov uvrstitev do 30. mesta v svetovnem pokalu, če je znotraj polovice uvrščenih, in končna skupna uvrstitev do 30. mesta. V umetnostnem drsanju pa uvrstitev do 24. mesta na EP, 32. na SP in skupno uvrstitev do 30. mesta na svetovni lestvici sezone.
Najnižji kriterij A za nastop štafet ali ekip je po dve uvrstitvi do šestega mesta v svetovnem pokalu ali SP, za normo B pa dve uvrstitvi do 12. mesta v svetovnem pokalu ali SP. V kolektivni športni panogi je najnižji kriterij A izpolnjena olimpijska norma ter vsaj ena zmaga na SP. Z normo B pa bo lahko na OI v Rusiji potoval le tisti športnik, ki še nima olimpijskih izkušenj.
Obravnavali spremembe pravilnika o licenciranju strokovnih delavcev v športu
Bogdan Gabrovec je pojasnil, da v državni upravi ne zaposlujejo novih športnikov, če nekaterim izteče status. "Tako je zdaj v carinski upravi zaposlenih 12 športnikov, šest manj kot pred dvema mesecema. Postopek pomeni dejansko tiho odpuščanje, zato pozivamo vlado, da tako prakso opusti, pred tem pa bi opravili še pogovore s pristojnimi na ministrstvih," je povedal Gabrovec.
Generalni sekretar OKS Tone Jagodic je dejal, da OKS za razliko od panožnih zvez iz proračuna še ni dobil denarja za delovanje v letošnjem letu. OKS bo tudi zato iskal notranje rezerve in dodatne vire za opravljanje dejavnosti; večina pogodb s sponzorji je sicer že podpisana za naslednjim olimpijski ciklus, do OI leta 2016 v Riu de Janeiru.
OKS bo 20. in 21. novembra v Zrečah pripravil izobraževalni seminar Krizno obdobje v slovenskem športu, o tem pa so se pogovarjali na seji IO. Janez Kocijančič je dejal, da si bodo prizadevali, da bi ohranili pomembne prvine delovanja športa pri nas, kot so vzdrževanje planinskih postojank, zaposlovanje vrhunskih športnikov v javni upravi, sistem športnih štipendij, ter delovanje športnih organizacij, ki so doslej prinašali vrhunske izide na mednarodnih tekmovanjih.
Bojan Rotovnik, predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) je dejal, da je potrebno ugotoviti, kaj zveze potrebujejo od OKS, in konkretno navedel: "PZS ima 12 zaposlenih, vendar lahko zveza kandidira le za redke programe za evropska sredstva, ker so birokratski postopki za to zelo obsežni. Pri tem pričakujemo pomoč OKS. V preteklosti se je pri nas sprejemal le en zakon na leto, ki se je dotikal planinstva, zdaj pa na ducate, pri sprejemanju katerih je potrebno sodelovati. Vse to jemlje dodatno energijo, ki bi se drugače porabila za samo delovanje."
Darko Križanič nov direktor Olimpa
Vršilec dolžnosti vodje odbora športa za vse je postal Rafko Križman, ki bo nadomestil obolelega Jakoba Bednarika. Namesto nadzornega odbora je bila ustanovljena komisija za spremljanje poslovanja in delovanja Olimpa, v kateri so predsednica Tjaša Andree Prosenc, Tone Jagodic, poslovna sekretarka OKS Bojana Okorn Počivavšek, vodja računovodstva OKS Sonja Intihar Šadl ter zunanja strokovnjakinja Manuela Šribar (BDO). IO je za novega direktorja Olimpa imenoval Darka Križančiča, ki je bil doslej zaposlen na OKS, dosedanji direktor Joško Križan pa bo marketing vodil v okviru OKS.
