Obnova vinogradov pri gradu Železne Dveri
Na severozahodni strani gradu Železne Dveri so se lotili obnove
Obnova vinogradov v Železnih Dverih
Obnove so se lotili na severozahodni strani gradu Železne Dveri. To spada v posest, katerega lastniki so benidiktinci iz Admonta na avstrijskem Štajerskem. V njihovi lasti je omenjeno posestvo že od leta 1139.
Nacistična oblast jih je razlastila in jim ga odvzela, konec druge svetovne vojne pa je prinesel nove lastnike, z njim so upravljalia različna podjetja. V Železnih Dverih je bila po vojni vinogradniška zadruga, pozneje Ljutomerčan. Nova ureditev z urejanjem denaciolizacije pa je posestvo vrnila prvotnim lastnikom. Pred petimi leti so obnovili vzhodni del posestva, zdaj pa nadaljujejo s preostankom.
Tokrat so se lotili obsežnega premikanja zemlje. Rodovitno prst odlagajo na ogromne kupe z najsodobnejšimi stroji. Nerodovitno plast ravnajo z buldožerji, pozneje pa se bodo prevoza rodovitne prsti lotili s tovornjaki, kateri jo bodo razvozili na prvotna mesta. S tem zagotovijo enakomerno porazdelitev le-te po celi površini.
Terase, katere so bile narejene v začetku sedemdesetih let, s tem posegom izginjajo. Nastajajo vertikalni vinogradi s katerimi pridobijo več trt na hektar. Takšen način obdelave je prilagojen strojni obdelavi, katera zahteva tudi manj ročnega dela.
Göringova rezidenca je malo znana širši okolici. Med drugo svetovno vojno so za ta dvorec skrbeli nemški vojaki. Iz Ljutomera so napeljali telefonsko povezavo, naredili vodovod in igrišče ter ob progi na obronkih Kamenščaka navozili ogromne količine granita. Tega so želeli uporabiti za tlakovanje ceste do gradu. Med domačini je krožila govorica, da je bil sam Göring večkrat na tem posestvu. Zanimivo je razmišljanje, da so se tudi nacisti zavedali pomena tega območja.
Novi stari lastniki ponovno vračajo veljavo, ne samo posestvu ampak širši okolici. Zemlja, katero obdelujejo, mora biti obdelana s pridno roko in vračati lastnikom vložen trud. Vina Dveri Pax so pemeben promotor, kot je zatrdil vodja Danilo Flakus, so uspeli svoja vina prodati najzahtevnejšim kupcem. Potniki, kateri letijo z letali Lufthanse si lahko privoščijo vino, katero je zraslo tudi v Železnih Dverih.
Tokrat so se lotili obsežnega premikanja zemlje. Rodovitno prst odlagajo na ogromne kupe z najsodobnejšimi stroji. Nerodovitno plast ravnajo z buldožerji, pozneje pa se bodo prevoza rodovitne prsti lotili s tovornjaki, kateri jo bodo razvozili na prvotna mesta. S tem zagotovijo enakomerno porazdelitev le-te po celi površini.
Terase, katere so bile narejene v začetku sedemdesetih let, s tem posegom izginjajo. Nastajajo vertikalni vinogradi s katerimi pridobijo več trt na hektar. Takšen način obdelave je prilagojen strojni obdelavi, katera zahteva tudi manj ročnega dela.
Göringova rezidenca je malo znana širši okolici. Med drugo svetovno vojno so za ta dvorec skrbeli nemški vojaki. Iz Ljutomera so napeljali telefonsko povezavo, naredili vodovod in igrišče ter ob progi na obronkih Kamenščaka navozili ogromne količine granita. Tega so želeli uporabiti za tlakovanje ceste do gradu. Med domačini je krožila govorica, da je bil sam Göring večkrat na tem posestvu. Zanimivo je razmišljanje, da so se tudi nacisti zavedali pomena tega območja.
Novi stari lastniki ponovno vračajo veljavo, ne samo posestvu ampak širši okolici. Zemlja, katero obdelujejo, mora biti obdelana s pridno roko in vračati lastnikom vložen trud. Vina Dveri Pax so pemeben promotor, kot je zatrdil vodja Danilo Flakus, so uspeli svoja vina prodati najzahtevnejšim kupcem. Potniki, kateri letijo z letali Lufthanse si lahko privoščijo vino, katero je zraslo tudi v Železnih Dverih.
