Skulpture iz lesa in gline
V avli Jožeta Hudalesa v Lenartu razstavlja Milena Marija Reščič
Filip Matko, četrtek, 13. december 2012 ob 13:53
Vzdušje na otvoritvi razstave
V
razstaviščni avli Jožeta Hudalesa Občine Lenart v Slovenskih
goricah od 12. decembra dalje razstavlja svoja dela, skulpture v lesu
in glini, Milena Marija Reščič,
članica Likovnega društva Gornja Radgona, ki živi in ustvarja v
Črešnjevcih pri Gornji Radgoni.
Program otvoritve razstave je
povezovala
Darinka Čobec, ki
je o umetnici Reščičevi med drugim povedala:
»Popetletnem študiju na Učiteljišču
v Murski Soboti je končala študij na Pedagoški akademiji v
Mariboru, ki je v tistem času dajala poudarek vsem likovnim
področjem. Študij je obsegal ob praktičnem delu v vseh likovnih
področjih tudi scenografijo, zgodovino umetnosti in seminarje
oblikovanja lepe slovenske besede. Temeljito delo profesorjev je bila
odlična vsebinska kvaliteta za katerokoli smer likovne
ustvarjalnosti ali pedagoškega dela. Na Akademiji za likovno
umetnost v Ljubljani je opravila kiparski tečaj pri profesorju
Jakovu Brdarju. Njeno delo je obsegalo tudi ustvarjanje gledaliških
in odrskih scen. Za otroške in odrasle lutkovne skupine je izdelala
kar nekaj kompletov lutk. Dolgo časovno obdobje se je posvečala
predvsem likovni pedagogiki. Delala je na več slovenskih šolah,
celi dve desetletji v Lenartu. Osnovni cilj njenega dela je bil s
pomočjo dobrega dela v izobraževanju mladih, širiti plodno okolje
za razumevanje likovne kulture ter slovenske besede. Mladi likovniki
šol, kjer je delala, so dobivali številna regionalna, državna in
mednarodna priznanja in nagrade. Delo je izpopolnjevala v stalnem
pedagoškem izobraževanju doma in v tujini...« V
uvodu v kulturni večer je zaigral mladi kitarist
Marko Zaletelj iz Maribora, za tem pa je povezovalka opravičila odsotnost župana
Občine Lenart, mag.
Janeza
Krambergerja, a iz njegovega
pisma kiparki Reščičevi tudi prebrala:
»Drevo
jesimbol
življenja, človekove povezanosti z naravo, povezanosti med nebom in
zemljo, kajti korenine segajo v zemljo, veje pa v nebo... Les in
glina sta prvobitna materiala človekovega ustvarjanja, že od
prazgodovine. Izpoved vaših glinenih kipcev je povečini
optimistična, čeprav v nekaterih izražate tudi žalost in
razočaranje...Velik del svoje poklicne in ustvarjalne poti ste
preživeli v Lenartu, med mladimi, na katere ste prenesli veliko
znanja in jim privzgojili čut za lepoto. Vaša želja je bila, da bi
svoja dela razstavili v Lenartu. Veseli smo, da lahko v adventnem
času, ko praznujemo rojstvo in življenje, vaša dela občudujemo v
občinski avli in s tem bogatimo praznično razpoloženje...« O
svojem delu je govorila tudi avtorica, Milena Marija Reščič, sama:
»Kiparimpredvsem v lesu in vsaki vrsti
lesa pustim, da pokaže vso svojo lepoto polne ali nepopolne rasti s
primerno obdelavo. Figura lahko v svojem sorazmerju ali hotenem
nesorazmerju pripoveduje in predstavlja trenutke dogajanja v lepem pa
tudi nevarnem delu narave, med nami, ljudmi. Iskanja prostorskega
preoblikovanja ideje sobivanja pripoveduje les še po prenehanju
lastne oblike življenja in tako postane posrednik med naravo,
gledalci in menoj. Letošnje leto sem se intenzivneje ukvarjala z
oblikovanjem gline, ki me je pritegnila s svojo mehkobo, obilico
možnosti modeliranja in končne poslikave s keramičnimi barvami...
Ob tem se še posebej zahvaljujem za prijazno sodelovanje in vso
pomoč Varstveno delovnemu centru Gornja Radgona, v njihovi delavnici
za uporabno keramiko.« Alegorijo
oziroma prispodobo v pesmi »Suita nekega življenja« na umetniško
ustvarjanje svoje soproge je zapisal soprog Milene Marije Reščič,
pesnik
Dominique Reščič,
ki v prvi kitici trdi:
Vsa
lepota se izlije naenkrat
v
polne struge življenja
ko
izprosim škrate
za
srčiko vilinske domišljije...
V
imenu številnih pedagoških sodelavk (v letih 1983 - 2003 je
Milena Marija Reščič delala na Osnovni šoli v Lenartu) je
kiparki, ustvarjalki v lesu in glini, čestitala
Inge
Markoli, ki je bila tudi eno
desetletje njena ravnateljica. Je pa tudi odprla razstavo, ki bo na
ogled do konca letošnjega leta in še prve dni v januarju 2013.