Skulpture iz lesa in gline

V avli Jožeta Hudalesa v Lenartu razstavlja Milena Marija Reščič

Filip Matko, četrtek, 13. december 2012 ob 13:53
Vzdušje na otvoritvi razstave

Vzdušje na otvoritvi razstave

V razstaviščni avli Jožeta Hudalesa Občine Lenart v Slovenskih goricah od 12. decembra dalje razstavlja svoja dela, skulpture v lesu in glini, Milena Marija Reščič, članica Likovnega društva Gornja Radgona, ki živi in ustvarja v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni.

Program otvoritve razstave je povezovala Darinka Čobec, ki je o umetnici Reščičevi med drugim povedala: »Popetletnem študiju na Učiteljišču v Murski Soboti je končala študij na Pedagoški akademiji v Mariboru, ki je v tistem času dajala poudarek vsem likovnim področjem. Študij je obsegal ob praktičnem delu v vseh likovnih področjih tudi scenografijo, zgodovino umetnosti in seminarje oblikovanja lepe slovenske besede. Temeljito delo profesorjev je bila odlična vsebinska kvaliteta za katerokoli smer likovne ustvarjalnosti ali pedagoškega dela. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je opravila kiparski tečaj pri profesorju Jakovu Brdarju. Njeno delo je obsegalo tudi ustvarjanje gledaliških in odrskih scen. Za otroške in odrasle lutkovne skupine je izdelala kar nekaj kompletov lutk. Dolgo časovno obdobje se je posvečala predvsem likovni pedagogiki. Delala je na več slovenskih šolah, celi dve desetletji v Lenartu. Osnovni cilj njenega dela je bil s pomočjo dobrega dela v izobraževanju mladih, širiti plodno okolje za razumevanje likovne kulture ter slovenske besede. Mladi likovniki šol, kjer je delala, so dobivali številna regionalna, državna in mednarodna priznanja in nagrade. Delo je izpopolnjevala v stalnem pedagoškem izobraževanju doma in v tujini...«

V uvodu v kulturni večer je zaigral mladi kitarist Marko Zaletelj iz Maribora, za tem pa je povezovalka opravičila odsotnost župana Občine Lenart, mag. Janeza Krambergerja, a iz njegovega pisma kiparki Reščičevi tudi prebrala: »Drevo jesimbol življenja, človekove povezanosti z naravo, povezanosti med nebom in zemljo, kajti korenine segajo v zemljo, veje pa v nebo... Les in glina sta prvobitna materiala človekovega ustvarjanja, že od prazgodovine. Izpoved vaših glinenih kipcev je povečini optimistična, čeprav v nekaterih izražate tudi žalost in razočaranje...Velik del svoje poklicne in ustvarjalne poti ste preživeli v Lenartu, med mladimi, na katere ste prenesli veliko znanja in jim privzgojili čut za lepoto. Vaša želja je bila, da bi svoja dela razstavili v Lenartu. Veseli smo, da lahko v adventnem času, ko praznujemo rojstvo in življenje, vaša dela občudujemo v občinski avli in s tem bogatimo praznično razpoloženje...«

O svojem delu je govorila tudi avtorica, Milena Marija Reščič, sama: »Kiparimpredvsem v lesu in vsaki vrsti lesa pustim, da pokaže vso svojo lepoto polne ali nepopolne rasti s primerno obdelavo. Figura lahko v svojem sorazmerju ali hotenem nesorazmerju pripoveduje in predstavlja trenutke dogajanja v lepem pa tudi nevarnem delu narave, med nami, ljudmi. Iskanja prostorskega preoblikovanja ideje sobivanja pripoveduje les še po prenehanju lastne oblike življenja in tako postane posrednik med naravo, gledalci in menoj. Letošnje leto sem se intenzivneje ukvarjala z oblikovanjem gline, ki me je pritegnila s svojo mehkobo, obilico možnosti modeliranja in končne poslikave s keramičnimi barvami... Ob tem se še posebej zahvaljujem za prijazno sodelovanje in vso pomoč Varstveno delovnemu centru Gornja Radgona, v njihovi delavnici za uporabno keramiko.«

Alegorijo oziroma prispodobo v pesmi »Suita nekega življenja« na umetniško ustvarjanje svoje soproge je zapisal soprog Milene Marije Reščič, pesnik Dominique Reščič, ki v prvi kitici trdi:

Vsa lepota se izlije naenkrat
v polne struge življenja
ko izprosim škrate
za srčiko vilinske domišljije...

V imenu številnih pedagoških sodelavk (v letih 1983 - 2003 je Milena Marija Reščič delala na Osnovni šoli v Lenartu) je kiparki, ustvarjalki v lesu in glini, čestitala Inge Markoli, ki je bila tudi eno desetletje njena ravnateljica. Je pa tudi odprla razstavo, ki bo na ogled do konca letošnjega leta in še prve dni v januarju 2013.


Več v Kultura in izobraževanje