Spor zaradi knjižnice bo reševalo sodišče
Spor zaradi knjižnice
Mestna občina Murska Sobota toži ljutomersko občino zaradi neplačila 88.167,77 evra
Ljutomerski občni svet je v letih 2001 in 2002 sprejel sklepa o sofinanciranju izgradnje Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti, s pogodbo je bilo dogovorjeno, da bo Ljutomer v letih 2003 in 2004 plačal takratnih 31 milijonov tolarjev oziroma okrog 130 tisoč evrov. V pogodbi je bilo med drugim tudi zavedeno, da se pred dokončnim plačilom obveznosti dorečejo pravice občine Ljutomer iz naslova sofinanciranja, ki vključujejo pravico do lastninskega deleža, pravice do zaposlovanja in pravice do soupravljanja po vloženih sredstvih. V dobri veri, da bodo svoje obveznosti po kriteriju števila prebivalcev poravnale tudi druge pomurske občine, je tako ljutomerska občina sodelovala v obsežnemu regijskemu projektu, za katerega pa je doslej namenila le okoli 40 tisoč evrov (10 milijonov takratnih slovenskih tolarjev).
Ljutomerski občni svet je v letih 2001 in 2002 sprejel sklepa o sofinanciranju izgradnje Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti, s pogodbo je bilo dogovorjeno, da bo Ljutomer v letih 2003 in 2004 plačal takratnih 31 milijonov tolarjev oziroma okrog 130 tisoč evrov. V pogodbi je bilo med drugim tudi zavedeno, da se pred dokončnim plačilom obveznosti dorečejo pravice občine Ljutomer iz naslova sofinanciranja, ki vključujejo pravico do lastninskega deleža, pravice do zaposlovanja in pravice do soupravljanja po vloženih sredstvih. V dobri veri, da bodo svoje obveznosti po kriteriju števila prebivalcev poravnale tudi druge pomurske občine, je tako ljutomerska občina sodelovala v obsežnemu regijskemu projektu, za katerega pa je doslej namenila le okoli 40 tisoč evrov (10 milijonov takratnih slovenskih tolarjev).
Že pred prvim plačilom je ljutomerska občina želela vedeti, koliko pogodb je bilo podpisanih, in predlagala nove kriterije, na podlagi katerih bi bili določeni deleži ostalih občin v projektu. Ugotovili so namreč, da so nekatere sodelovale z bistveno nižjim deležem, kot je bilo izračunano po kriteriju števila prebivalcev. Ljutomerčani so namreč ugotovili, da je občina Gornja Radgona, ki bi po kriteriju števila prebivalstva morala projekt financirati v enaki višini kot občina Ljutomer, dejansko sofinancirala le takratnih 10 milijonov tolarjev, občina Lendava pa nič. Iz Murske Sobote je v decembru 2003 prišel dopis, da se z občinami, ki niso podpisale pogodb oziroma v celoti poravnale obveznosti, še dogovarjajo, od ljutomerske pa pričakujejo, da bo svoje obveznosti poravnala v skladu s pogodbo. Občina Ljutomer je želela aneks, po katerem bi plačala 10 milijonov tolarjev in ostala brez soustanoviteljskih in solastninskih pravic, vendar na to Murska Sobota ni pristala. Ljutomer je tako v letih 2004 in 2005 nakazal dvakrat po pet milijonov takratnih tolarjev; pet milijonov tolarjev je bilo zagotovljenih v ljutomerskem občinskem proračunu tudi v letu 2006, vendar ta niso bila nakazana, prav tako tudi ne 33 tisoč evrov v letu 2007.
V marcu lani sta se na pobudo ljutomerskega župana Franca Jurše vodstvi obeh občin sestali in dogovorili, da Murska Sobota pripravi aneks k pogodbi ter da občina Ljutomer zapadle obveznosti v višini 88 tisoč evrov zagotovi v dveh letih, v letu 2007 33 tisoč evrov in v letu 2008 preostalih 55 tisoč evrov, pod pogojem, da mestna občina Murska Sobota podpiše pogodbe z vsemi občinami po deležih sofinanciranja Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti glede na število prebivalcev.
"Če mestni občini Murska Sobota ne uspe podpisati in realizirati sofinancerskih deležev z vsemi 26 občinami v Prekmurju in Prlekiji, občina Ljutomer svojega deleža po dogovorjenem aneksu za leto 2008 ne bo dolžna poravnati," se je glasila tretja točka dogovora. V oktobru lanskega leta so iz Murske Sobote sporočili, da vztrajajo pri osnovni pogodbi, saj naj bi po posvetovanju s pravniki ugotovili, da dogovora ne morejo izpeljati. V začetku letošnjega leta je iz mestne občine Murska Sobota na naslov ljutomerske občine prišla tožba zaradi neplačila okrog 88 tisoč evrov, nakar je vodstvo ljutomerske občine predlagalo poravnavo. Ljutomer je še predlagal, da svoje obveznosti, brez zamudnih obresti, poravna najkasneje do konca prve polovice leta 2009. Mestna občina Murska Sobota na poravnavo ni pristala, prav tako ni bila 4. marca sklenjena sodna poravnava na glavni obravnavi. Glavna obravnava je preložena na 27. marec, ko bodo zaslišali stranke v postopku in priče.
"Če mestni občini Murska Sobota ne uspe podpisati in realizirati sofinancerskih deležev z vsemi 26 občinami v Prekmurju in Prlekiji, občina Ljutomer svojega deleža po dogovorjenem aneksu za leto 2008 ne bo dolžna poravnati," se je glasila tretja točka dogovora. V oktobru lanskega leta so iz Murske Sobote sporočili, da vztrajajo pri osnovni pogodbi, saj naj bi po posvetovanju s pravniki ugotovili, da dogovora ne morejo izpeljati. V začetku letošnjega leta je iz mestne občine Murska Sobota na naslov ljutomerske občine prišla tožba zaradi neplačila okrog 88 tisoč evrov, nakar je vodstvo ljutomerske občine predlagalo poravnavo. Ljutomer je še predlagal, da svoje obveznosti, brez zamudnih obresti, poravna najkasneje do konca prve polovice leta 2009. Mestna občina Murska Sobota na poravnavo ni pristala, prav tako ni bila 4. marca sklenjena sodna poravnava na glavni obravnavi. Glavna obravnava je preložena na 27. marec, ko bodo zaslišali stranke v postopku in priče.
vir: www.vecer.si
