Ko nekaj velja samo za nekatere
Spor zaradi knjižnice
"Mi smo prepričani, da bomo tožbo izgubili, ker smo pogodbo podpisali," je napako svojega predhodnika Jožefa Špindlerja in tedanje sestave občinskega sveta priznal sedanji ljutomerski župan Franc Jurša ter se sprijaznil s tem, da bo moral iz občinskega proračuna murskosoboški občini plačati 88 tisoč evrov ter še obresti in pravdne stroške povrh. Občini sta se namreč znašli na sodišču, saj murskosoboška želi od ljutomerske poravnavo pogodbeno določenega deleža za sofinanciranje izgradnje Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti.
Ob nastali situaciji se zastavlja vprašanje, ali je Špindler leta 2002 sploh storil napako, ko je dobil od občinskega sveta mandat in podpisal papirje za sofinanciranju izgradnje knjižnice, ki naj bi imela regijski pomen. Ljutomer je v dobri veri, da skupaj s preostalimi pomurskimi občinami izgradi pomemben objekt, svoj delež obljubil in ga tudi parafiral s podpisom pogodbe, vendar prleški prestolnici niso sledile prav vse občine z levega in desnega brega Mure. "Zakaj bi mi plačali, drugi pa ne," so se tedaj spraševali v ljutomerskem občinskem svetu in donirali le slabo tretjino pogodbeno dogovorjenega zneska. Vendar podpisana pogodba v poslovnem svetu nekaj velja. Prav zato se je sedanje vodstvo ljutomerske občine sprijaznilo z dejstvom, da bo celotni pogodbeni znesek moralo poravnati.
Ob nastali situaciji se zastavlja vprašanje, ali je Špindler leta 2002 sploh storil napako, ko je dobil od občinskega sveta mandat in podpisal papirje za sofinanciranju izgradnje knjižnice, ki naj bi imela regijski pomen. Ljutomer je v dobri veri, da skupaj s preostalimi pomurskimi občinami izgradi pomemben objekt, svoj delež obljubil in ga tudi parafiral s podpisom pogodbe, vendar prleški prestolnici niso sledile prav vse občine z levega in desnega brega Mure. "Zakaj bi mi plačali, drugi pa ne," so se tedaj spraševali v ljutomerskem občinskem svetu in donirali le slabo tretjino pogodbeno dogovorjenega zneska. Vendar podpisana pogodba v poslovnem svetu nekaj velja. Prav zato se je sedanje vodstvo ljutomerske občine sprijaznilo z dejstvom, da bo celotni pogodbeni znesek moralo poravnati.
Sedaj, ko sta se občini Ljutomer in Murska Sobota znašli na sodišču, večina priznava, da projekt izgradnje Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti ni bil pravilno zastavljen. Odločitev je bila, da mora ta pomembna izobraževalna institucija v najkrajšem možnem času stati v središču prekmurske prestolnice. Zakonodaja je predvidevala gradnjo regijskih knjižnic, država je dodala svoj delež, nekatere pomurske občine pa so zatajile. Naenkrat je regijski projekt postal medobčinski. Murska Sobota je dobila še en objekt več, ki bi, če ne bi bilo centralizacije tudi v pomurskem prostoru, lahko stal v katerem drugem kraju dežele ob reki Muri.
"Ne poznam objekta, ki bi ga druge pomurske občine zgradile v Ljutomeru," se je z realnostjo soočil tudi Jurša, ki tako kot večina ugotavlja, da se vse, kar je dobro za Pomurce, gradi oziroma ima sedež v Murski Soboti ali pa na širšem območju te mestne občine. Prav zato Jurša upravičeno opozarja pred realizacijo naslednjih, t. i. regijskih projektov. Ljutomerčani naj bi, tako Jurša, v prihodnje dobro premislili, za katere projekte na levem bregu reke Mure bodo še namenjali svoja sredstva.
vir: www.vecer.si
"Ne poznam objekta, ki bi ga druge pomurske občine zgradile v Ljutomeru," se je z realnostjo soočil tudi Jurša, ki tako kot večina ugotavlja, da se vse, kar je dobro za Pomurce, gradi oziroma ima sedež v Murski Soboti ali pa na širšem območju te mestne občine. Prav zato Jurša upravičeno opozarja pred realizacijo naslednjih, t. i. regijskih projektov. Ljutomerčani naj bi, tako Jurša, v prihodnje dobro premislili, za katere projekte na levem bregu reke Mure bodo še namenjali svoja sredstva.
vir: www.vecer.si
